Cat

foto: Dr. Onyx

Why so serious?

Lepi časi za spletne kriminalce

Za temni del družbe, kamor jaz med drugim prištevam tudi razne kriminalce in prevarante, so tole zelo lepi časi. To je “gospodarska panoga”, katere prihodki gredo letno v desetine milijard evrov in z leti naraščajo. Torej gre dejansko za zelo “perspektivno gospodarsko panogo” in vsaj en del razloga za to pa gre prepisati tudi naglemu tehnološkemu razvoju, ki je omogočil marsikaj, kar je bilo nekoč povsem nepredstavljivo.

Prvi pomemben mejnik je bil razvoj interneta, ki je tej “gospodarski panogi” omogočil, da lahko vsak posameznik iz svojega naslonjača doseže nekaj milijard ljudi, ki so priključeni v internet. In ta naslonjač je lahko nenazadnje tudi nek polomljen leseni stol v neki kolibi sluma v Mumbaju ali Lagosu, kjer ni tekoče vode za umivati, je pa internet. Drugi pomemben mejnik pa je bil razvoj tako imenovane Fintech industrije oziroma kripto valut, ki se je začel s kripto valuto Bitcoin. Bitcoin se je sprva tržil kot nekakšna demokratizacija običajnih denarnih valut, ki so pod nadzorom centralnih inštitucij, kot so centralne banke. Tega sicer do sedaj po moje še ni dosegel, je pa raznim kriminalcem in prevarantom omogočil anonimno plačevanje in dodatne, nepredstavljive zaslužke še na tem perspektivnem področju. Pa Fintech se seveda ne uporablja samo za plačevanje raznih izsiljevalskih virusov in podobne nesnage, ki preži na žrtve prek spleta. Fintech je med drugim tudi dejansko legaliziral najrazličnejše piramidne sheme in danes očitno nihče več ne ve, kaj je čisti kriminal, kaj pa tehnološka “revolucija”.

Ampak če po eni strani še nekako razumem, da je težko preiskovati in preganjati sodobne oblike sofisticiranega kriminala, ki uporablja in zlorablja vse napredne tehnološke rešitve, pa na drugi strani nikakor ne razumem, zakaj očitno nihče ne preganja povsem banalnih prevar in zlorab! Sam sem tu hotel napisati, da gre v tem primeru za diletantizem tistih, ki bi morali tak kriminal intenzivno preganjati, pa tega ne bom napisal, ker ozadja, zakaj je temu tako, dejansko ne poznam. Sigurno za to obstajajo najrazličnejši izgovori.

Sam sem vrsto let kupoval praktično samo čevlje proizvajalca Cat. Razlog je bil v tem, da je šlo za trpežne čevlje. Bili so sicer nekoliko dražji, ampak nakup takega čevlja je bil še vedno bistveno bolj ugoden, kot pa če bi kupil poceni čevlje, ki jih zabrišeš po nekaj mesecih v smeti. Ampak te čevlje je čedalje težje dobiti v trgovinah. Potem pa sem prišel na idejo, da bi jih našel kje v spletni trgovini. In kdor danes vpiše v iskalnik Google ključno besedo Cat Slovenija, dobi presenetljivo veliko spletnih trgovin, ki ponujajo Cat čevlje.

vir: Google.com

Že na prvi pogled zadeva s temi spletnimi trgovinami izgleda prelepo, da bi bilo lahko resnično.

vir: caterpillarshoesslovenija.com

Praktično za čisto vsak čevelj dobiš ugoden popust, izbira je velika, na voljo so vedno vse možne številke v praktično neomejenih količinah. Če želiš, lahko kupiš tudi milijon čevljev. Samo kaj, ko je večina teh spletnih trgovin čisto navadna spletna prevara, kjer ti lahko ukradejo še podatke o plačilni kartici, ne samo da ti namesto kupljenega čevlja pošljejo škatlo s plišastim muckom po imenu Cat.

Da gre verjetno za neke prevare vsaj jaz najprej posumim na podlagi tega, da izgleda prelepo, ker so vsi izdelki v akciji. Seveda potem raziskovanje prek storitve Whois kje je domena spletne trgovine registrirana in kdo jo je registriral pokaže, da to zelo verjetno ni neka prava spletna trgovina, ampak spletni kriminal. Pa seveda uradno ne smem napisati spletni kriminal, saj me lahko kdo še toži, da sem mu uničil dobro ime.

Me pa ob tem res močno čudi, kako je možno, da očitno tega nihče resno ne preganja?

Če je bila pred pol leta samo ena taka fake trgovina Cat v slovenskem jeziku, so sedaj kot kaže že vsaj tri, pa verjetno bi še kakšno našel in vse to Google ponudi med prvimi zadetki iskanja. Seveda, kaj pa Google briga, kaj je resna spletna trgovina in kaj prevara! Oni služijo denar z reklamami, ne z odkrivanjem spletnih prevar. S spletnimi prevarami bi se moral ukvarjati nekdo drug, pa se očitno ne. Tako pa potem dobro služi neka “gospodarska panoga”, ki ji Google s svojimi rezultati iskanja (hote ali) nehote močno pomaga.

Včasih se mi zdi, da te lažne spletne trgovine zanalašč puščajo dostopne na internetu, da se potem ljudje na konkretnih primerih naučijo, kako je lahko na internetu naivnost zelo nevarna in da se jih naučijo prepoznati. To, da kdo v takih trgovinah izgubi tudi pravi denar ali mu celo ukradejo podatke o plačilni kartici, tako da lahko nekaj časa sploh niti ne ugotovi, zakaj mu izginja denar iz bančnega računa, pa je očitno sprejemljiva cena tega spletnega izobraževanja. Tisti plišasti maček po imenu Cat, ki si ga dobil namesto naročenih čevljev, pa služi kot nekakšno potrdilo, da si se udeležil spletnega izobraževanja na temo lažnih spletnih trgovin.

Ko enkrat vidiš, kakšne možnosti nudijo take lažne spletne trgovine in kako tega očitno nihče aktivno ne preganja, začneš v iskalnik Google nehote pisati…“How to set up my own fake web shop anonymously?”

In Googlov prvi nasvet je sledeč:

vir nasveta: Google.com

Najde pa Google seveda še precej drugih, bolj ali manj uporabnih nasvetov.

Čez čas, ko bo področje umetne inteligence še nekoliko napredovalo, pa boš verjetno v storitveni iskalnik lahko vpisal kar… “Google, please set up my own fake web shop anonymously!”

In ti bodo postavili lažne spletno trgovino kar oni sami. Nenazadnje, kaj pa Google briga kaj je resna spletna trgovina, kaj pa spletna prevara. Oni služijo denar z reklamami. S spletnimi prevarami služi nekdo drug.

Razvoj umetne inteligence (AI) bo po mojem mnenju tudi sicer naslednji pomemben tehnološki mejnik, ki bo raznim kriminalcem in prevarantom omogočal to, kar je bila nekoč domena znanstvene fantastike. Med drugim bo umetna inteligenca omogočala praktično brezhibne prevode v katerikoli jezik. Torej se poskusov raznih spletnih prevar ne bo dalo več odkriti samo na podlagi zelo očitnih jezikovnih napak, ki jih danes generira prevajalnik Google Translate.

Če kot uporabnik spleta danes slučajno odkriješ takšno lažno trgovino, v bistvu proti temu ne moreš čisto nič. Če greš na policijsko postajo to prijaviti, se ti verjetno smejijo in te še mimogrede podučijo, da nimaš dokaza o storitvi kakšnega uradno pregonljivega kaznivega dejanja, saj še nisi dobil plišastega mucka po imenu Cat namesto čevlja. Pa tudi če si ga dobil, gre verjetno v tem primeru samo za manjši prekršek, ker izdelek ne ustreza temu, kar si naročil in se nisi še niti pritožil. Samo pritožiti se nimaš kam, ker ni nikjer kontaktnih podatkov. Če se kdo potrudi, ti lahko morda še razložijo, da je spletna stran postavljena nekje v Indoneziji, domena pa registrirana v Burkini Faso in da je to izven krajevne in stvarne pristojnosti policijske postaje Miklavž na Dravskem polju.

Tudi če bi to prijavil tržnemu inšpektoratu ali Zvezi potrošnikov Slovenije bi dobil podoben odgovor. Celo sam proizvajalec Cat, katerega tržno znamko so očitno zlorabili v teh spletnih trgovinah, proti temu verjetno ne more ukrepati, saj se lahko utopi v birokraciji, preden doseže karkoli. Če seveda sploh najde, kdo bi bil lahko krajevno in stvarno pristojen za to področje. Pa verjetno bi moral v neki fazi tega mukotrpnega postopka še sam dokazovati, da so res oni lastniki blagovne znamke Cat in da je bila pravilno vpisana v register.

Skratka, to ni v pristojnosti očitno nikogar. Pa tudi sicer kdo pa bi lahko take prevare sploh preganjal, če se s kibernetskim kriminalom ukvarjajo med drugim tudi številne države same, kot so Severna Koreja, Rusija, Kitajska in verjetno še marsikatera? In vse po vrsti verjetno tudi ponosne članice Organizacije združenih narodov in številnih drugih uglednih mednarodnih institucij, med drugim tudi organizacij za pregon čezmejnega kriminala. Bizaren črni humor.

Pa rešitev je sicer zelo enostavna. Nekdo bi moral iz sistema domenskih imen (DNS) sproti zabrisati ven domene, ki so usmerjene na lažne spletne trgovine. Nobena resna znanost. Pravno pa verjetno problem, vreden nekaj doktoratov.

Kot sem omenil na začetku. Tole so lepi časi za temen del družbe in ta “gospodarska panoga” v prihodnje zanesljivo ne bo imela velikih težav z novačenjem novih delavcev!

Mimogrede, Nike Slovenija izgleda tudi presenetljivo podobno spletni prevari, saj je tudi tu vse v akciji.

vir: nike-slovenija.si

Ne razumem, zakaj bi nekdo postavljal pravo spletno trgovino, če lahko z lažno zaslužiš bistveno več in to z malo ali nič dela?

Pa tudi ne razumem, zakaj računalniški program, ki očitno generira te lažne spletne trgovine, ni sprogramiran tako, da so samo nekateri izdelki v akciji?

If you like this content please push like me and click bait to subscribe.

Preberi še:
– Lažne spletne trgovine

Neprijazni natakarji

“Oprostite, vi se mi pa zdite tako znani. Ali ste morda igrali gestapovca v enem filmu?”

To rečeš natakarju, če je zelo neprijazen.

Napredek

Danes je skoraj vsak 10. prebivalec Slovenije tuj državljan (devet odstotkov), leta 2009 je bil le vsak 30. (3,5 odstotka). 

vir: Statistični urad

Hrvaška – Nedostopna, kot še ni bila nikoli

Gledam apartma na Krku. Leta 2019 je julija ena nočitev tam stala okrog 80 €. Danes imajo na Bookingu za isti apartma, v istem terminu, oglas za 160 €. To je podražitev za 100 % v manj kot 5 letih! Komu se je plača dvignila v 5 letih za 100%? Avto, ki je pred Covid stal recimo okrog 15.000 €, je danes blizu 20.000 €. Tudi večina drugega se ni podražila kar za 100%. Sem prepričan, da Hrvati ne postavijo takih cen namerno, da nihče ne bi prišel k njim na morje, ampak ker se po takih cenah še vedno oddaja in turisti so to pripravljeni plačati. Na Hrvaškem se kot elitni turizem cenijo celo podstrešni apartmaji, kjer je strop tako nizek, da ne moreš niti stati pokonci. Hrvati bi lahko za precejšen del potencialnih slovenskih turistov napisali turistični slogan:

HRVAŠKA – NEDOSTOPNA, KOT ŠE NI BILA NIKOLI

Spoštovanje Hrvatom, če jim ob takih oderuških cenah uspe zapolniti vse turistične kapacitete! Očitno je potem na ostalih področjih inflacija še bistveno prenizka in se bo dalo še precej dražiti.

Se pa da morda to oglaševano ceno zelo dragih hrvaških apartmajev znižati na Bookingu tako, da ti nekdo rezervira apartma z možnostjo odpovedi nekaj dni pred prihodom, potem pa rezervacijo odpove in ti rezerviraš “last minute” po nižji ceni. Ali to v praksi deluje in ali je cena v takem primeru res nižja, pa ne bi vedel. Verjetno je možno na Bookingu celo to, da nekdo rezervira cel kup apartmajev, potem pa jih tik pred odhodom vse odpove. Na izgubi pa sigurno niso, ker Hrvati imajo cene turističnih nastanitev v glavni sezoni sedaj res oderuške. In pri nas ni nič bolje, samo k nam nihče ne hodi na morje.

Verjamem sicer, da za nekega nemškega turista, z neto plačo 3.000,00 € in več, ki hodi rit nastavljati soncu v hrvaške FKK kampe, te cene niso nič pretirane. Zlahka bo zmogel tudi če Hrvatje za naslednjo sezono sedanje oderuške cene dvignejo še za 30%. Za slovenski slabše plačani delavski razred in praktično vse s srednjo šolo, ki so zaposleni v našem javnem sektorju in so sedaj vsi po vrsti na minimalni plači, pa so te cene skoraj nedostopne. Hrvatje so javnim uslužbencem, če sem prav zasledil, dvignili plače za 30%. Pri nas se samo pogajajo in pijejo kavo, inflacija pa je naredila svoje.

Jih pa po svoje razumnem, da morajo tudi oni za njihov razbohoteni javni sektor nekje zbrati denar in kaj je lepšega kot odirati nama svima veoma dragog slovenačkog gosta. Samo če bo to tako drago in kot kaže iz leta v leto še dražje, jih bo iz leta v leto manj. Pa ne zato, ker ne bi hoteli priti. Zato, ker si tega čedalje več Slovencev ne more privoščiti. Je pa tu seveda še en vidik. Nas so po standardu dohitele in marsikje tudi prehitele nekatere države iz bivšega vzhodnega bloka, ki jim je tudi Jadransko morje najbližja poletna obmorska destinacija in očitno njihov standard omogoča plačilo tudi takih oderuških cen, ker sicer bi bilo pol teh apartmajev ob hrvaški obali v poletni sezoni nezasedenih.

Hrvatje v turizmu po epidemiji Covid-19 izvajajo eksperiment, kako močno se da stisniti s cenami turista, da začne stokati. Do sedaj se je izkazalo, da se da zelo močno. Se jim pa lahko enkrat med tem eksperimentom zgodi, da bodo imeli turisti tega odiranja dovolj in se bodo namesto na Hrvaško raje usedli na letalo in odleteli v Grčijo, Turčijo ali Egipt. Ali se bo dalo potem te turiste dobit nazaj, je pa vprašanje. Če te nekdo leta nateguje, ne vem zakaj bi se k njemu sploh še vračal?

Hrvaška, polna življenja? Ne!

HRVAŠKA – NEDOSTOPNA, KOT ŠE NI BILA NIKOLI

Oglas sponzorira turistička zajednica…Saj ne. Samo na živce mi gredo s tem pohlepom.

Potreba po orožju

Po svetu kroži 550 milijonov kosov strelnega orožja. Torej en kos orožja na 12 ljudi. Postavlja se vprašanje, kako oborožiti ostalih 11.

(citat iz filma Gospodar vojne)

Trenutno so po svetu zlati časi za orožarsko industrijo. Tako lepo jim že dolgo ni bilo.

Prvi maj

Mi sodelavka želi lepe praznike, jaz pa ji odgovorim, da prvega maja ne praznujem. To se mi zdi da je bolj praznik za navadne delavce.

Potem sem ji pa voščil…Lepe praznike! 😂

Plačevanje z mobilnim telefonom

Vidim da so danes popularne razne aplikacije in rešitve ki omogočajo, da s telefonom plačuješ tako, kot bi plačeval z bančno kartico. To si predstavljam da deluje tako, da na pameten telefon naložiš neko aplikacijo, ki se ji reče mobilna denarnica, Apple Pay ali kaj podobnega, to povežeš s podatki o bančnem računu in potem prek NFC plačuješ s telefonom na POS terminalih, ki to funkcionalnost podpirajo. Kot opažam v trgovinah je to precej razširjeno.

Ampak jaz v tem ne vidim neke bistvene prednosti pred navadno bančno kartico, sploh pa ne želim na telefonu vnašati nikamor podatkov o mojem bančnem računu, ker si telefon to nekje shrani. Čim neka mobilna aplikacija zahteva vnos podatkov o bančni kartici jaz takoj prekinem namestitev in jo odstranim iz telefona.

Kar pa bi jaz uporabljal, je pa možnost, da lahko na pametnem telefonu namestim aplikacijo – recimo za plačilo kart za vlak, plačilo parkirišča, kino vstopnice ali kaj podobnega, nakar plačilo opravim tako, da telefonu približam mojo bančno kartico ter vnesem PIN kodo. Skratka da se moj telefon v fazi plačila blaga ali storitve na mobilnem telefonu obnaša kot mini POS terminal in da se na telefonu ti podatki ne shranijo.

Pa bi bil celo pripravljen plačat neko razumno provizijo za transakcijo, samo da mi ni treba na telefonu v razne aplikacije vnašati podatke o moji bančni kartici oziroma računu.

In to bi želel imeti tudi na navadnem računalniku. Torej namesto da v razne spletne trgovine vnašam podatke o bančni kartici in sem vedno v skrbeh, kje vse so si shranili moje podatke in kdaj mi bodo kaj avtomatično trgali iz računa, ker sem nekje v drobnem tisku pozabil označiti, da se mi neka naročnina avtomatično ne podaljšuje, bi imel priklopljen na računalnik NFC čitalec in bi plačeval prek spleta z običajno bančno kartico tako kot na običajnem POS terminalu.

Druga možnost, ki bi po moje lahko tudi vsaj delno odpravila zmešnjavo in divji zahod na področju plačevanja z mobilnimi telefoni pa bi bila ta, da se vzpostavi nek enoten standard za mobilne denarnice in bi potem take mobilne denarnice na pametnih telefonih omogočale plačevanje v vsaki mobilni aplikaciji, ki bi podpirala tak standard ali pa na plačilnih mestih, ki omogočajo plačevanje prek NFC.

Moja edina manjša izkušnja s plačevanjem na pametnem telefonu je bila z mobilno aplikacijo za plačevanje parkirnin EasyPark. To sem želel namestiti zato, da testiram, kako ta sistem plačevanja sploh deluje na telefonu. Ko sem aplikacijo namestil in prvič zagnal, sem šel skozi nastavitve in prišel do tam, kjer je zahtevala vnos podatkov o moji plačilni kartici. Tu sem se potem premislil (ustrašil), končal namestitev in aplikacijo takoj odstranil iz telefona. Vendar že teh par minut je bilo dovolj, da so si očitno nekje pri sebi shranili moje podatke in čez kakšen mesec dobim na moj telefon sledeče SMS sporočilo:

Po moje številni, ki uporabljajo plačevanje prek pametnega telefona iz raznih mobilni aplikacij in mobilnih denarnic sploh ne vedo, kje vse so shranjeni podatki o njihovih plačnih karticah. Nekaj je shranjeno pri ponudnikih storitev, kar očitno ni najbolj varno, glede na primer EasyPark zgoraj, nekaj je verjetno shranjeno tudi kje na pomnilniku telefona. Do česa vse se da priti na telefonu nisem raziskoval, je pa povsem možno, da se da priti tudi do podatkov o plačilnih karticah. Nenazadnje se marsikdo niti ne ukvarja pretirano s tem, kje nek odslužen telefon konča. In tako kot iz njega potem pobirajo zlato in druge dragocene kovine, se lahko najde kdo, ki iz odsluženih telefonov pobira podatke. Če pridobi podatke o plačilni kartici verjetno lahko pobere potem tudi denar iz bančnega računa.

Nekateri menijo, da sem jaz paranoičen. Jaz pa se čudim, kako hitro in brez pomisleka so ljudje pripravljeni posredovati podatke o svojih bančnih karticah, pri čemer večina nima pojma, kako ti sistemi dejansko tehnično delujejo in kje vse so tveganja za zlorabe. Mobilne aplikacije pa tudi razvija lahko praktično kdorkoli in Google Play tržnica na Android operacijskem sistemu je eno veliko smetišče, na katerem se lahko znajde praktično karkoli. Tudi številne aplikacije zelo dvomljive kvalitete.

Multiverse

Da obstaja več vzporednih vesolj, ki obstajajo hkrati in da včasih pride med njimi tudi do napak, je dokaz spodnji članek, ki je očitno pomotoma zašel v napačno vesolje.

vir: Žurnal24

Medtem ko v enem vzporednem vesolju Dars očitno že gradi avtocesto prihodnosti, je v naši verziji stanje na avtocestah povsem drugačno. Namesto avtoceste prihodnosti imamo povsod neka gradbišča in zastoje. Če bi kdo izračunal, koliko časa v tem vesolju ljudje izgubijo v kolonah na naših avtocestah, je številka zanesljivo impresivna. Pa menda bo samo še slabše.

Ni še – bo pa kmalu

Morje za kopat.

This post was published by AI.

Šah v Zari

Včeraj sem bil v Zari v Ljubljani in poslušam, kako se po ozvočenju kličejo, če recimo potrebujejo pomoč na blagajni ali kaj podobnega. Potem sem pa prišel na idejo, da bi lahko zaposleni v Zari prek tega ozvočenja igrali šah. To bi izgledalo potem nekako takole:

“Anela, konja na G3, Anela, konja na G3.”
“Sladjana, tekača na C5. Ponavljam, Sladjana, tekača na C5.”

Privlačnost električnega avta

Na Norveškem je bilo v letu 2023 med vsemi prodanimi novimi vozili več kot 80% električnih, kar je impresiven podatek, saj drugje večinoma ne dosegajo niti 10%, pri nas pa verjetno tudi ni bistveno drugače. Ampak Norveški rezultat je posledica manipulacije trga s strani države, ne pa dejstva, da bi bili električni avtomobili tako privlačni za nakup, saj imajo še vedno cel kup slabosti in kot vse kaže elektrifikacije voznega parka ne bo tako enostaven proces, kot so si nekateri predstavljali. To sedaj počasi ugotavljajo tudi številni proizvajalci avtomobilov.

Če karikiram je Norveški primer manipulacije trga avtomobilov nekaj podobnega, kot recimo če pri nas država z davki doseže, da navadna žlica stane 10.000,00 €, zajemalke so pa po 1 evro. To, da bi potem pri nas 98,99% prebivalcev juho jedlo z zajemalkami še ne pomeni, da so zajemalke za juho bolj praktične kot navadna žlica.

Šef firme, ki edina masovno izdeluje zajemalke, bi pa vsako leto vsaj enkrat obiskal Slovenijo, da pokaže, kako napredni smo.

Če se pri nas postavim nekam ob cesto ali v kakšno križišče in gledam avte, ki vozijo mimo, se mi zdi, da je električnih avtov pri nas na cestah zanemarljivo malo. Po moje morda vsak stoti, ampak verjetno še manj. Kljub temu, da je šlo že do sedaj kar precej denarja za razne subvencije in podobne olajšave za električne avtomobile tudi pri nas, je njihov prispevek k zmanjšanju onesnaženja zaenkrat praktično zanemarljiv.

Imajo pa električni avtomobili cel kup slabosti, v primerjavi s klasičnimi na bencin (ICE), ki jih ima pri nas še vedno velika večina. S polno baterijo lahko prevoziš nekaj 100 kilometrov, odvisno seveda od kapacitete baterije, ki je vgrajena v električni avto. Na doseg pa poleg kapacitete baterije vpliva še bistveno vreme, saj v zimskih časih, ko je povprečna zunanja temperatura precej nižja, ta doseg precej pade. Prav tako se močno zmanjša doseg če električni avto vleče kakšno prikolico ali kaj podobnega. Ko greš na bencinsko črpalko napolnit navaden avto, to traja običajno par minut in se odpelješ dalje. Pri električnih avtih polnjenje baterije ni tako hitro in lahko traja tudi ure, prav tako moraš najti neko prosto polnilno mesto. Ponekod v tujini so delali raziskave dostopnosti polnilnih mest in so ugotovili, da je tudi 20% ali še več polnilnih mest pokvarjenih in ne delujejo. Na črpalkah sicer tudi kdaj kakšno točilno mesto ne dela, ampak ta problem je praktično zanemarljiv. Pripelješ, natočiš, plačaš in se odpelješ. Zavarovanje električnega avta je precej dražje, na kar marsikateri kupec verjetno najprej ne pomisli, saj so električni avti praviloma precej dražji in dražja so tudi popravila ob nesrečah, kar zavarovalnice seveda vse upoštevajo. Ker električni avti ves čas naokrog prevažajo težko baterijo so precej težji od navadnih, pospešujejo pa hitreje, posledično se gume hitreje obrabijo in so potrebne pogostejše menjave. Električni avtomobili naj bi bili cenejši za vzdrževanje, saj imajo manj sestavnih delov in niso potrebne redne menjave svečk, olja, filtrov. Vendar v praksi kakor vem temu ni tako, saj se kvarijo pa druge reči, katerih popravilo stane še precej več kot menjava olja. Življenjska doba baterije je nekje 10 let. Kaj narediš potem z električnim avtom ne vem. Strošek menjave baterije je po moje tako visok, da menjava nima smisla. Rabljene električne avtomobile pa tudi ne verjamem, da se da zlahka prodati, pa tudi cena jim bistveno hitreje pada kot navadnim avtom. Tudi serviserje za električne avtomobile je težje dobiti, saj so potrebne drugačne kvalifikacije in usposobljenost, kot za navadne avtomobile. Če niso pazljivi pri delu, jih lahko strese še elektrika.

Skratka, električni avtomobili imajo danes še vedno toliko slabosti, da za marsikoga, ne glede na subvencije, niso privlačni za nakup. Meni recimo ne bi prišlo niti na misel, da bi kupil električni avto. Še izposoditi si ga ne bi upal, ker ne vem, če bi ga znal napolniti in kaj bi v tem času počel, ko se avto polni. Ne moreš za par ur na kavo. Pa vprašanje tudi, kako se sploh plača polnjenje. Verjetno ni tako enostavno, kot na bencinski črpalki in od tebe pričakujejo, da naložiš neko aplikacijo za telefon, vpisuješ bančne podatke in ob vsem tem še študiraš navodila. In ne bom nič presenečen, če ima skoraj vsako polnilno mesto neko svojo aplikacijo.

Koliko električnih avtomobilov je do sedaj že dobilo programsko posodobitev in te znajo sami voziti naokrog, ti pa sedežu na zadnjem sedežu sediš in bereš knjige, ne vem. Videl jaz nisem še nobenega, tako da prav veliko jih ne more biti.

Meni pa je zanimivo tudi to, kako nas politika prepričuje, da so EV prava zadeva, potem pa ko pridejo Kitajci s poceni EV, pa cela panika in vsi študirajo, kakšne tarife bi dali na kitajske EV, da se ne bi prodajali. Torej dvojna manipulacija trga. Najprej v obliki raznih davčnih olajšav in spodbud, ki jih na koncu plačamo davkoplačevalci, potem pa še s tarifami na avte, ki jim niso všeč. To je zame scam. Ne moreš proizvajat EV, ki si jih lahko privošči morda 20% najpremožnejših ali še manj in nakladati o električni mobilnosti. Zame je absurd, da si nekdo kupi EV težak 2 toni in ki stane 60.000 evrov, potem mu moram pa jaz še kot davkoplačevalec to sofinancirati. To je navadna lopovščina, napisano z odebeljeno pisavo.

Poglej še:
– Norveška EV utopija

Staranje

Pri 18 letih seksam tako, kot sem pri 12.
(Angležinja o staranju)

Bančna lopovščina

Članek na Financah, kjer je že iz naslova razvidna velika lopovščina slovenskih bank.

Če imate denar na slovenski banki dobite le simbolično več od 0% obresti, če pa greste sami v negativno stanje na bančnem računu, pa vam zaračunavajo kar do 12,49% obresti. Medtem pa komercialne banke lahko denar, ki ga imate na banki čez noč prenesejo na račun Banke Slovenije, za kar jim pa Banka Slovenije plača (za vaš denar) 4% obresti. In ko jaz komu to razlagam, mi sploh ne verjamejo, da je to možno in na koncu, si bančniki delijo še visoke nagrade za izjemno uspešno poslovanje (lopovščino po domače).

Ti lopovi imajo samo to srečo, da večina ljudi sploh ne razume, kako pokvarjen bančni sistem so si izmislili. Tisti, ki to razumejo, pa panično kupujejo nepremičnine in to ne glede na ceno. Menda se sedaj dobro prodajajo celo garaže, spremenjene v garsonjere. Čez čas bodo verjetno začeli še štale in hleve preurejati v dvosobna stanovanja s souporabo stranišča. Denar pač mora čim prej v nekaj oprijemljivega, saj je praktično za ovinkom že novo prekomerno tiskanje denarja, ki bo v letu ali dveh ceno nepremičnin napihnilo še za nadaljnjih 30%. Pa nočem nikar strašit.

Nezaupanje

Da meni umetna inteligenca v avtu reče, da bi še ona rada malo šofirala, ji jaz takoj odklopim akumulator.