Palčkova dežela

30 09 2019

V eni firmi imajo šefa, ki je obseden s svojo velikostjo oziroma bolje rečeno majhnostjo. V višino meri okrog 165 cm in za svoje podrejene si je izbral same manjše od sebe. Ostali pa potem temu oddelku rečejo “palčkova dežela“.

Verjetno pa se mu nihče ne upa povedat, da s tem samo pokaže svojo majhnost. Mar bi si kupil Hummerja in leseno pručko.

Zero waste nateg

28 09 2019

Če drugega ne, je jezna Greta pri marsikomu spodbudila razmišljanje ne samo o globalnem segrevanju, ampak tudi o onesnaževanju okolja, izumiranji živalskih vrst zaradi človekovih posegov v naravo, ekološki vzdržnosti sedanjega ekonomskega modela ultra potrošniške družbe, ki nima niti kančka slabe vesti in še marsičem.

greta.jpg
foto: Tom Jamieson – New York Times

Verjamem, da je bil marsikdo od nas presenečen. ko je prebral, da Slovenija celo drek iz čistilnih naprav izvaža v sosednjo Madžarsko.

Marsikatera naša občina in pripadajoče komunalno podjetje se hvali, kako so “zero waste“. Odpadke moramo seveda ločevati in sortirati plačniki komunalnih storitev sami. Običajno se posebej zbere papir, plastika in steklo. Nekateri so mnenja, da komunala potem to vse skupaj lepo odpelje in zmeče na deponijo, tako da od tega ni nekega učinka. Ampak recimo da smo optimistični in verjamemo, da se vse to res reciklira oziroma predela nazaj v nekaj uporabnega. Bi bilo pa zanimivo nekje dobiti shemo, kakšna točno je pot teh odpadkov od trenutka, ko jih odvržemo v pravilno kanto na ekološkem otoku, do končnega cilja, ko nastane zopet nekaj, kar se lahko ponovno uporabi. Kakšen odstotek odpadkov se dejansko predela? Se to predela pri nas in kaj iz tega potem nastane? Ali te ločeno zbrane odpadke morda izvozimo zopet kam v tujino? Kaj s tem naredijo v tujini, če se to izvaža? Ali je kdo zadolžen za nadziranje celotnega tega procesa, da kdo tu ne goljufa?

Svet menda na milijone ton odpadne plastike izvaža v Azijo z ladijskimi kontejnerji. V eno smer ladje prevažajo izdelke, nazaj pa smeti. Torej tako zbrane odpadke očitno sami sploh ne reciklirajo, ampak skrbijo za čistoče lastne države tako, da problem izvozijo nekam drugam! Kitajska, Indija, Indonezija, Malezija, Vietnam, Tajska in še kdo so ciljne destilacije tega eksodusa odpadkov. Če ena države prepove uvoz, ker ne želi biti več smetišče sveta, se hitro pojavi nekdo drug na trgu, ki ga zamika lahek zaslužek na račun uničevanja lastnega okolja! Če česa na tem svetu nikoli ne zmanjka, so to države, katere vodijo ljudje, ki jim je okolje zadnja skrb!

Je pa seveda veliko vprašanje, kaj potem te države točno počno z vso to odpadno plastiko?

Po optimističnem scenariju imajo tam ogromne tovarne za reciklažo teh odpadkov, ki se potem zopet predelajo v nekaj koristnega. Recimo plastični koš za perilo ali plastično kanto za smeti, ki ti sama od sebe razpade po dveh letih (pišem na podlagi lastne izkušnje) in tako potem zopet nastane odpadna plastika, ki jo je potrebno nekam izvozit z ladjami.

Pesimistični scenarij pa pravi, da to odpadno plastiko te države dejansko samo kopičijo, zakopavajo v zemljo ali preprosto ponoči odpeljejo nekam na odprto morje in odvržejo. Nekaj od tega potem pojedo ribe in poginejo, nekaj morje naplavi nekomu nazaj na obalo, nekaj (konkretno 160 milijonov ton) pa tava po oceanih sveta še leta.

Komu verjeti ne vem. Sam osebno bolj verjamem v pesimistični scenarij, ker če tega toka odpadkov nihče podrobno ne kontrolira, drugače niti ne more biti.

Torej povsem možno je, da nekdo v naši “zero waste” občini odvrže plastično vrečko v ustrezen zabojnik, to odpelje komunalno podjetje, tam vse skupaj stisnejo v plastično kocko, da zmanjšajo volumen, naložijo kocko v kontejner, odpeljejo v Luko Koper, naložijo kontejner na ladjo, ladja odpluje do pristanišča v Indoneziji, tam kontejner odpeljejo do skladišča, nakar ga naložijo na drugo ladjo, ki vse skupaj odpelje stran od obale in potem zabrišejo to našo odpadno plastiko v morje. In tako se lahko v skladu s teorijo učinka metulja (The Butterfly Effect) zgodi, da to plastično vrečko iz naše “zero waste” občine pogoltne kit in se zaduši! Ampak tisti, ki je to plastično vrečo odvrgel ni vedel, da bo njegova vrečka dejansko končala na drugem koncu sveta in UBILA KITA. Greta bi ob tem rekla še “HOW DARE YOU!“.

Plastika (PET) tudi ni odpadek, ki se ga da povsem enostavno reciklirati in delati v neskončnost plastične steklenice za Coca Colo. Teh prozornih plastičnih steklenic se menda sploh ne da ponovno reciklirati v plastično steklenico, ampak v nižje kvalitetne izdelke, kot je recimo moj plastični koš za perilo, ki je dobesedno razpadel prej kot v dveh letih. Torej tudi ta reciklirni biznis je očitno precej velik blef in marketinški nateg. “Recikliranje”, “Zero waste” in kar je še podobnih izrazov so pogosto samo všečna kodna imena za operacijo, ki ni čisto nič drugega kot izvoz naših odpadkov v države, ki so jih pripravljene sprejeti. “Recikliranje” pa je izraz, ki se uporablja v razvitih državah predvsem za sortiranje odpadkov, ne pomeni pa to nujno tudi predelave teh odpadkov. Izvoz z “namenom recikliranja” pa se že kar avtomatično šteje kot recikliranje. Ponekod, recimo na Švedskem, rečejo recikliranje tudi ko odpadke sežigajo in tako pridelujejo elektriko in toploto za ogrevanje. Ampak pri tako široki uporabi pojma recikliranje je recikliranje potem tudi če iz odpadne plastike delaš umetne gore odpadkov ali ko v kaminu zakuriš bukova drva.

Glede na podatke v tem dokumentarcu 85% vse plastike na svetu pridelajo ZDA, EU in Azija. Samo 5% plastike se učinkovito reciklira, ostalih 95% se samo enkrat uporabi. 45% te plastike se zakoplje v zemljo, 32% pa pristane v morjih.

Imamo pa kot kaže pri nas tudi sodoben Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana, ki ima pa skrajno neposrečeno ime RCERO. Pri 155 milijonih evrov, ki so šli za ta center, bi lahko par tisočakov namenili tudi za izbiro bolj posrečenega in lažje izgovorljivega imena. Sicer pa tudi ta center odpadne plastike ne reciklira, ampak jo preda družbam za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). V bistvu je tudi pri nas kar težko najti kogarkoli, ki reciklira. Vsi samo zbirajo in predajo nekomu naprej v tej verigi.

rcero_ljubljanavir: RCERO

hešteg (ključnik) #HOW DARE YOU

Poglej še:
(Greto posebej opozarjam da so nekateri posnetki zelo nazorni in šokantni!)
Coca-Cola’s plastic secrets
Why China Doesn’t Want Your Trash Anymore
The World’s Dirtiest River
Exposing Australia’s recycling lie
Exposing recycling myths
Dirty Business: what really happens to your recycling

 

Nespodobno povabilo

27 09 2019

Na podnebnem protestu v Ljubljani se je dalo opaziti v prvi vrsti tudi eno nespodobno povabilo (“Destroy my pussy NOT my Planet”):

nespodobno_povabilo
vir: twitter od jezne Grete

Očitno se ozračje segreva še mnogo hitreje, kot smo si mislili!

Moška verzija tega pamfleta je menda “Suck my dick FOR clean water“.

Je pa neodgovorjeno vprašanje, ali je model s plakatom “Rajši bi vroč zmenek, kot pa vroč planet” opazil protestnico, ki drži sosednji plakat? Namreč če je, potem je morda vsaj on rešil svojo težavo!

hešteg (ključnik) #HOW DARE YOU

Sardele brez glave

12 09 2019

Sem se v eni trgovini pritožil prodajalki, zakaj so sardele brez glave toliko dražje, kot tiste z glavo, čeprav gre za enako količino.

Pa me je strokovno podučila, da so te brez glave sardele z dodano vrednostjo.

Jaz jo pa debelo pogledam, kako so lahko z dodano vrednostjo, če so jim pa vzeli glave? Torej bi morale biti kvečjemu z odvzeto vrednostjo.

Samo vem kaj mi je hotela povedat. Te brez glave mi ne bo treba čistiti, kar je dodana vrednost. Samo za par evrov razlike jim bom raje sam porezal glave, dodano vrednost pa porabil za kaj drugega.

Preberi še:
Dodana vrednost

Poskus moške šale

11 09 2019

Mi reče sodelavka, da ji tiskalnik že zelo slabo tiska in da ga je že stresla (misli seveda toner).

Jaz ji na to odvrnem, da je to tako po moško povedala.

Ona me pa zabije nazaj, da če bi po moško povedala, bi rekla otresla!

I didn’t see this coming! No, tu sem pa jaz ostal z dolgim noskom. Silovit backhand v moj desni kot, kjer je žogica tako hitra, da ji ne moreš slediti niti s pogledom, kaj šele da bi lahko karkoli poskušal odbiti nazaj.

Sicer sodelavkam ponavadi odsvetujem da tresejo tonerje, ker to po moje povzroča Parkinsonovo bolezen.

toner

Sploh se mi zdijo zabavne pa tiste, ki tresejo tudi razvijalne enote!? Samo kdo sem jaz, da jim bom solil pamet?

pckit

5G – totalitarna infrastruktura

08 09 2019

Tale zapis pišem na računalniku, ki je bil kupljen leta 2011. Ima 3,2 GHz intel i5 štiri jederni procesor, 8 GB pomnilnika in 1TB diska. Edino kar sem kasneje dokupil je bil SSD disk, kjer je naložen operacijski sistem, ki nekoliko pohitri sam zagon računalnika.

Dokler bo računalnik deloval, ne vidim nikakršne potrebe po zamenjavi. Za običajna opravila, kot je brskanje po spletu, pisanje dopisov in pritožb pač ne potrebujem 64 jedrnega procesorja, ki deluje s taktom 10 GHz. In takih je večina današnjih uporabnikov računalnikov. Na področju računalnikov za splošno uporabo smo prišli do meje, kjer meja ni več tehnologija, ampak mi sami.

Če na pametnem telefonu zaženem Akos test hitrosti prenosa podatkov je rezultat zelo odvisen od mikro lokacije. Teoretično sistem 4G LTE omogoča hitrosti prenosa 150Mbs/50Mbs (download/upload), v praksi pa so te hitrosti bistveno nižje. Na “dobri lokaciji” se da običajno doseči hitrosti 20Mbs/10Mb (zakasnitev ranga 50 ms). Ampak ker na telefonu ne gledam videa v ločljivosti 4k je to povsem dovolj, oziroma odkar mobilna tehnologija  omogoča 4G LTE povezave nisem nikdar začutil neke velike potrebe, da bi to moralo delovati hitreje. Doma imam tudi sicer dostop v internet prek brezžične tehnologije 4G LTE ponudnika A1 in sem zelo zadovoljen v vseh pogledih. Velika prednost pa, da ni nikjer nobenih kablov, samo škatla, ki služi kot vmesnik.

Naslednja generacija mobilne tehnologije 5G pa naj bi omogočala še bistveno višje hitrosti prenosa podatkov, teoretično celo 20Gbs/10Gbs ter zakasnitve ranga 1 ms.

To se na prvi pogled sliši revolucionarno.

Zakaj bi sploh še kopali jarke in vlekli bakrene ter optične kable, če se lahko enake hitrosti doseže prek mobilnega omrežja in se potem samo bazne postaje mobilne telefonije poveže z optiko? Ampak seveda je realnost nekaj drugega. 5G tehnologija omogoča tako visoke hitrosti tudi zato, ker se uporabljajo bistveno višje frekvence, kar pa v praksi pomeni, da mikro lokacija še bistveno bolj vpliva na dosežene hitrosti in zakasnitve pri prenosu podatkov. Nekaj so laboratorijska testiranja v idealnih razmerah, neka povsem drugega pa dejansko stanje, ko vsako drevo postane ovira pri širjenju elektromagnetnega valovanja. In ker se pri 5G uporabljajo tako visoke frekvence bo velikost celice, ki jo pokriva posamezna bazna postaja zelo majhna, morda zgolj kakšnih 100 metrov v premeru. To pa pomeni, da je za pokritost terena potrebnih ogromno baznih postaj. Bistveno več, kot jih je sedaj. Poleg tega pa bo lahko vsaka sprememba v prostoru, kot je nova zgradba vplivala na pokritost s 5G signalom in morda bo potrebno pred kakršnimkoli posegom v prostor pridobiti še dovoljenje vseh 5G operaterjev.

Ampak kot rečeno navaden uporabnik pametnega mobilnega telefona takih hitrosti za običajno uporabo niti ne potrebuje.

Komu je torej sploh namenjena 5G tehnologija mobilnih omrežji?

No, tu pa vse skupaj postane zanimivo in zaskrbljujoče.

Po moje ni naključje, da sta med štirimi vodilnimi na svetu, ki razvijajo 5G tehnologijo tudi dve Kitajski podjetji. Na prvem mestu razvpiti Huawei Technologies in na tretjem Hisilicon, ostali dve pa sta Skandinavski Ericsson in Nokia. Torej Team EU.

Kitajska pospešeno gradi sistem totalitarnega nadzora svojih državljanov (kodno ime za to je sicer “safe city” ali “smart city”) in eden izmed ključnih gradnikov prihodnosti tega sistema je po mojem mnenju tudi hitro mobilno omrežje pete generacije (5G). Ogromno kamer visoke ločljivosti neprestano snema vse, kar se dogaja, te podatke pošilja v posebne centre, kjer se podatki obdelajo in končni rezultat je, da je tak sistem sposoben prepoznati obraze in registrske številke avtomobilov v realnem času, ugotoviti, kdo se s kom pogovarja na ulici, kdo je naredil prekršek pri zavijanju v levo, kdo je šel čez rdečo na prehodu za pešce, kdo nosi potiskano majico, ki zasmehuje lokalnega politkomisarja, kdo kadi v coni, kjer je to prepovedano, kdo se preriva v vrsti za karte in še mnogo, mnogo več. To ni neka znanstvena fantastika ali računalniška igra tipa Watch Dogs. To je realnost, ki se trenutno že dogaja v številnih Kitajskih mestih in tudi zaradi tega so protestniki v Hong Kongu tako zamaskirani. Kjer ni meja, si je možno izmisliti marsikaj za teptanje človekovih pravic in vdor v zasebnost.

Včasih se je profil državljanov izdelal na podlagi aktivnosti na internetu, sedaj je sistem popolnega nadzor to še bistveno bolj razširil in izpopolnil. Državljane pa se potem na podlagi vseh tako zbranih podatkov na nek način točkuje (“social credit system“). In če nisi po meri države oziroma bolje rečeno partije te lahko ne spustijo na vlak ali letalo, ti znižajo hitrost interneta, onemogočijo otrokom vpis v boljše šole, onemogočijo dostop do dobrih služb, ti vzamejo psa ali te preprosto imenujejo za “bad citizen“, kar je videti še najboljša opcija od vseh naštetih. Se mi pa zdi ta sistem preveč kompliciran. Povsem dovolj bi bilo, če bi državljane uvrstili v tri skupine – lojalni partiji, nevtralni oziroma apatični ter nasprotniki partije. Ampak kdo sem jaz, da bom veliko Kitajsko učil, kako se fura komunizem v 21. stoletju?

In ker so to mokre sanje vseh diktatorskih in nedemokratičnih sistemov na svetu, si je lahko predstavljati, da je trg za tako tehnologijo ogromen. Poleg tega pa se da take sisteme vedno prodati pod pretvezo, da gre za tehnološke rešitve, ki bodo izkoreninile kriminal, prometne prekrške in podobno. Skratka sistemi, ki delujejo v dobrobit človeštva in nikakor ne utrjevanju oblasti, ki jo je potem skoraj nemogoče zamenjati!

Ampak Evropa je pred tem varna, saj imamo tu vendarle demokracijo in kaj takega ni možno?

No, ja, niti ne! Ne bom se čisto nič čudil, če bo kakšen naš politik iz obiska na Kitajskem privlekel tudi k nam kaj takega. Saj je znano, da nas močna gravitacijska sila vleče proti Kitajski in Rusiji ter stran od zahodne Evrope. Stična točka pa komunistična preteklost (in sedanjost).

Nenazadnje, tem čarom so že podlegli tudi v Srbiji, kjer gradijo pametna mesta totalitarnega nadzora s pomočjo Kitajske tehnologije v Beogradu in Nišu, pa morda še kje. Resda Srbija ni nek vzor demokracije, je pa za razliko od Kitajske Srbija zelo, zelo blizu nas!

Ni pa vse tako zelo črno, mar ne?

Zahod obljublja, da bomo s pomočjo 5G tehnologije končno dobili hladilnike, ki bodo sami naročali hrano in vozila, ki ne bodo več potrebovala šoferjev.

Ampak če tehtam verjetnost med pametnimi hladilniki in državo totalitarnega nadzora se mi zdi mnogo bolj verjeten “Kitajski scenarij“.

Oh in skoraj bi pozabil, da 5G (lahko) škodljivo vpliva na telo, povzroča raka in skuri možgane. Ampak za to menda že obstajajo posebne fasade, folije za okna, čelade, ki ne prepuščajo elektro magnetnega valovanja ter posebni kristali, ki absorbirajo škodljive valove. Vse to se bo dalo kupit na oddelku poleg eko/bio pridelane hrane in izdelkov za duhovno rast.

Se pa zavedam, da po tem, kar sem napisal tule, ne bom mogel več hoditi v kitajske restavracije na pekinško raco in bambusovo juho. Ampak za demokracijo se mi to ne zdi prevelika žrtev. Mar ne?

hešteg (ključnik) #5G = No G0!

Preberi še:
Ruska gravitacija

Zgled

06 09 2019

Prepričan sem, da je marsikoga presenetila novica, da Slovenija pridela letno 80 tisoč ton komunalnega blata (po domače dreka), ki je stranski produkt delovanja čistilnih naprav in veliko tega je šlo kot kaže na Madžarsko (30 tisoč ton).

Prizor, kot je tale iz Dubaja, kjer se na avtocesti vijejo nepretrgane kolone tovornjakov z drekom (poop) je kot kaže uspelo posneti tudi madžarskemu politiku, le da kamionov ni bilo toliko in da ne prihajajo iz Dubaja, ampak iz Slovenije. Madžari so seveda ob tem skočili pokonci, da oni ne bodo stranišče Evrope (k njim nismo izvažali komunalno blato samo mi) in ta posel z drekom bo kot kaže hitro padel v vodo. Gre pa za kar dobičkonosno zadevo, saj cena tone takšnega odpadka lahko doseže tudi 100 €, kar pomeni, da so samo naši kakci letno vredni 8 milijonov evrov! Hmmm!? Zakaj potem pa meni nihče ne plača ko grem na toaleto (WC)?

Se pa nasploh pri nas hudo zapleta ves ta dobičkonosni posel z odpadki.

Težave ima tudi Vrhniški Kemis, saj ga po velikem požaru pred leti na Vrhniki ne želijo več, prav tako pa so v Kemisu kot kaže poslovne prostore obnovili kar brez gradbenega dovoljenja.

Zelo verjetno bo čedalje težje odpadke izvažati v sosednje države, tako da bo potrebno rešitev za to poiskati nekje doma. Je pa jasno, da si tega nihče ne želi imeti na svojem dvorišču, tako da je problem na videz povsem brezizhoden.

Ko sem razmišljal, kje bi lahko skladiščili te odpadke, sem se spomnil na desetarja iz mojega voda v JLA. Model je bil iz Bosne, sicer ne preveč brihten, je imel pa to dobro lastnost, da če nečesa nismo hoteli narediti, ker “se ne da”, ali “je pretežko”, nam je najprej sam pokazal, da se to da, potem smo se pa še sami lotili dela.

Kasarna v Škofji Loki, katere primarna dejavnost je bila inženirja,  je imela svoj poligon na Crngrobu, kjer je bilo strelišče in vse ostalo za treninge vojske. Polaganje min, rušenje dreves z eksplozivom, postavljanje preprek, kopanje zaklonov itd.

In po vojaškem programu (JLA je temu rekla strokovno obuka vojnika) je bilo nekega zelo vročega poletnega dne na vrsti kopanje pokončne luknje (stojeći stav) z lopatko. Torej cilj je bil, da si moral skopati tako veliko luknjo, da si lahko v njej stal in je ven gledala samo glava in puška.

Teren na Crngrobu je bil neprijeten za kopanje, saj je bilo veliko kamna. Mi smo se takemu ukazu uprl, čeprav naj bi bili kot izvidniki elitni vod kasarne, češ da se tega na takem terenu ne da, nakar je desetar sam vzel lopatko in par ur kopal luknjo. Ko mu je z veliko muko in Bosansko vztrajnostjo končno uspelo, se je obrnil na nas in ponosno dejal – “ako mogu ja, možete i vi” (torej če lahko jaz, lahko tudi vi).

In smo kopali in kopali in kopali, sonce pa je pripekalo tako močno, da so še vrabci naokrog letali z odprtimi kljuni. Ob tem pa smo ves čas preklinjali Bosansko vztrajnost.

Moram še dodati, da je bila v tem elitnem vodu skoraj polovica vojakov nepismenih ali slabo pismenih, kar pa JLA kaj dosti ni motilo, važno je bilo, da so bile vse republike nekdanje Jugoslavije čim bolj enakomerno zastopane. Če bi prišlo slučajno do vojne, bi dezertiral ob prvi priliki, saj ob takih biserih v vodu je mnogo večja verjetnost, da te pomotoma zadane kdo od njih, kot pa nasprotnik.

In da se vrnem na problem odpadkov.

Nekako tako kot moj desetar v vojski bi lahko bil tudi naš premier za vzgled vsem nam in te odpadke vzel k sebi.

Na google maps bi načrt novega centra za ravnanje z odpadki izgledal takole:

smarca_odpadki_1

Sem moja pričakovanja postavil previsoko?

Ker če premier ne bo zagrabil te edinstvene priložnosti, ga lahko prehiti predsednik države, potem imamo pa vse te odpadke v Ljubljani. To pa seveda nočemo!

Druga možna rešitev tega problema pa bi bila, da država zgradi nekje lastno sežigalnico odpadkov, tako kot jih imajo na Dunaju, ampak tu pa obstaja precejšnje tveganje, da se bo projekt vodil enako kot TEŠ 6, kar pa pomeni samo še eno novo katastrofo za davkoplačevalce, hkrati pa je taka sežigalnica objekt, kot je nuklearna elektrarna, torej objekt, kjer si avtohtonega slovenskega amaterizma ne smeš privoščiti, ker sicer so lahko posledice za ljudi in okolje zelo hude.

hešteg (ključnik) #Me2TakeShit

Elitna Situla

05 09 2019

Kot vemo so v velikih svetovnih metropolah najprestižnejša stanovanja zgrajena tik ob glavnih železniških postajah (hauptbanhof po nemško). New York, Tokio, Pariz, Bukarešta, Lagos, New Delhi in še kakšno bi se našlo.

Temu trendu se je priključila tudi Ljubljana in tik ob glavnem kolodvoru je tako nastala pred leti stanovanjska stolpnica imenovana Situla.

situla_sz
vir: ohs

Ko so stolpnico še gradili je večina mislila, da Slovenske železnice gradijo delavska stanovanja, zlasti za kretničarje, vlakovne odpravnike in sprevodnike (ko smo se z vlaki vozili v šolo smo jim rekli “klešmani”), ampak resnica je bila seveda drugačna. Zgradila so se prestižna, visoko nadstandardna stanovanja, katerih cena danes presega 4000€/m2. Ta stanovanja je večinoma pokupila slovenska intelektualna elita, torej razni šefi državnih podjetji, zdravniki, odvetniki in uspešni izterjevalci kot svoje drugo ali tretje stanovanje.

Veliko smeha in privoščljivega slovenskega avtohtonega hihi-tanja pa je vzbudil članek v enem izmed časopisov, da prebivalce Situle moti hrup železnic, izpušni plini, smeti in uriniranje delavcev v okolici. Moti tako zelo, da nameravajo celo vložiti tožbo in se obrniti na varuha človekovih pravic, ki bi po njihovo moral varovati zdravo življenjsko okolje (in zaščititi njihovo investicijo)!

Tu se pa tudi jaz nisem mogel več zadrževati in sem se začel smejat!

Glavni železniški kolodvor je na tem mestu od časa Avstro-Ogrske in cesarja Franca Jožefa. Ko so gradili ta arhitekturni biser so natančno vedeli, kam je umeščen v prostoru. Tik ob železniški postaji in ob enem bolj prometnih križišč v Ljubljani. Ampak saj to je bil vendar cilj, tako kot v ostalih svetovnih metropolah? Sprašujem se tudi, ali so šli ta stanovanja sploh pogledat, ali so samo nakazali denar? Tisti, ki so šli pred nakupom stanovanja pogledat, ali so jim pred ogledom zavezali oči in dali zaščitne slušalke na ušesa? So gledali samo prestižno keramiko in medeninaste pipe italijanskih oblikovalcev  v kopalnici, ali je kdo morda pogledal tudi čez okno?

Sploh zmaga pa pripomba, da delavci Slovenskih železnic malo potrebo opravljajo kjerkoli se jim zdi!

Ob tem sem se spomnil na problem, ki ga imajo na Kitajskem. Tam milijonska velemesta zrastejo v nekaj letih praktično iz nič ter vanje naselijo prebivalce iz podeželja, kjer marsikje niso imeli niti kanalizacije. In potem jih je šokiralo, ker nekateri prebivalci lulajo kar na ulicah. Ampak strokovnjaki za to področje so potem prišli do spoznanja, da se da hitreje sezidati stolpnice, kot pa spremeniti navade ljudi. Upajo, da bodo naslednje generacije prebivalcev teh velemest take navade opustile.

Pa s tem nočem insinuirat, da delavci Slovenskih železnic doma nimajo kanalizacije.

Čeprav se na prvi pogled zdi, da prebivalci Situle nimajo prav nikakršnih možnostih za uspeh s to tožbo, sam nisem takega mnenja. Vse pa je odvisno od tega, koga poznajo in kako visoko seže njihov vpliv. Glede na to, kdo so kupci teh prestižnih stanovanj pa po mojem mnenju njihov vpliv seže zelo visoko.

Namreč izkaže se lahko, da so bile pri podelitvi dovoljenj za to stolpnico narejene napake referentov na upravni enoti, ki so postopek vodili in niso upoštevali vseh direktiv EU glede zdravega življenjskega okolja. V tem primeru pa se moramo davkoplačevalci pripraviti, saj to bomo plačali zopet mi in lahko se celo zgodi, da jim bomo z dosojenimi odškodninami povrnili celotno kupnino za ta stanovanja in še kaj več.

Stanovanja jim pa seveda ostanejo in tudi nihče ne bo tem stanovanjem vzel uporabnega dovoljenja.

In tu se srhljivka za davkoplačevalce lahko sploh še ne konča!

Če ta tožba uspe, bodo pokonci skočili še vsi ostali, ki imajo hiše ali stanovanja v neposredni bližini železnice. Kot sem opazil, so nekaterim hiše tudi razpokale zaradi tresljajev. Ko pa še vsi ti dobijo dosojene odškodnine, smo pa davkoplačevalci v hudih težavah in spet bo potrebno višat DDV, uvajat nove krizne davke, znižati minimalno plačo in tako dalje.

V tej državi sem se naučil, da se nima smisla prehitro smejat.

Druga možnost stanovalcev Situle pa je, da Slovenske železnice spravijo vse skupaj pod zemljo in sicer še najbolje, da bi se podzemna začela nekje na Viču in končala v Zalogu. Tam kjer je sedaj glavni kolodvor pa se naredi “Centralni park”. S takim posegom pa bi bil verjetno zadovoljen tudi varuh človekovih pravic, saj bi bila tako investicija v ta stanovanja ustrezno zaščitena. Rešiti bi bilo potrebno potem samo še problem uriniranja delavcev Slovenskih železnic, hrup zaradi avtomobilskega križišča in seveda smeti.

Poredni fantje

04 09 2019

Zadnjič sem si v Koloseju ogledal film Poredni Pridni fantje (Good Boys).

Film je zabavna komedija, ena boljših, kar sem jih zadnje čase videl. Glavno vlogo v filmu imajo trije 12 letniki, je pa v filmu veliko preklinjanja, nekaj pitja piva, kupovanja drog (kaj je molly sem moral pogledati na internetu) in cel kup raznih seksualnih šal. V kinu sem bil daleč najstarejši in sem se počutil kot bi šel gledat kakšno risanko za osnovnošolske otroke. Večina obiskovalcev predstave je bila namreč otrok starih nekje med 6 in 10 let, lahko da je bil kdo celo mlajši. Ampak očitno pri nas ne veljajo omejitve glede starosti, tako kot v tujini, hkrati pa obiskovalci kina sploh ne preverjajo, za kakšen film gre. In Pridni fantje nikakor niso otroški film v stilu Sreče na vrvici!

Film ima oceno MPAA – Rated R for strong crude sexual content, drug and alcohol material, and language throughout – all involving tweens.

Rated R v ZDA pa pomeni, da si film lahko ogledajo starejši od 17 let, mlajši pa v spremstvu staršev ali odraslega skrbnika. Glede na podatke na spletni strani Imdb so starostno mejo za ta film še najnižje spustili Norvežani (9 let), sledijo Danci in Švedi (11 let), vsi ostali pa 12 let ali še precej višje.

Neka gospa je s seboj pripeljala cel kup otrok, po moji oceni večina mlajših od 10 let. Nekateri so si prinesli tiste plastične podstavke za na sedež, da so lahko sploh videli na platno. In bilo ji je očitno precej nerodno, ko so v filmu mahali z dildoti, poljubljali sex lutko, se gugali na erotični gugalnici in zbijali šale na račun analnih kroglic (smels like shit). Upam da jim bo znala pojasnit, kaj je bilo tu tako smešnega. Sploh zmaga pa prizor, ko eden izmed teh fantov pokloni svoji simpatiji te analne kroglice za okrog vratu kot verižico. So cute.

good_boys
vir: Trailer (Universal Pictures)

Sem pa poslal vprašanje na Kolosej, kako je pri nas s temi starostnimi omejitvami za filme in so mi odgovorili:

Kot ste sami ugotovili, ima film Pridni fantje oznako R, kar pomeni, da svetujejo, da si osebe, mlajše od 17 let, film ogledajo v spremstvu odrasle osebe. V Sloveniji ne obstaja organizacija, ki bi določala, kateri film je primeren za katero starostno skupino oz. bi določala starostne omejitve za posamezne filme. V Sloveniji si lahko katerikoli film ogleda katerikoli oseba, ne glede starost, pri tem lahko le sledimo nekaterim smernicam in nasvetom iz tujine. Vendar pa je to odgovornost staršev, da si pred ogledom filma pogledajo za kakšen tip filma gre in tudi sami presodijo ali je film primeren za otroke ali ne.

Skratka, pri nas ni očitno ničesar uradnega in teh omejitev ne poznamo. Zelo verjetno pa tega ne pozna niti večina staršev. Le kaj bi bilo lahko narobe, če si želi 6 letnik ogledati film s tako simpatičnim naslovom, kot so Pridni fantje, kjer so v glavni vlogi 12 letniki?

Sedaj iščem kakšnega 6 letnika, da ga pošljem v sex shop po dildo za mamico in juicy pussy za atija in da vidimo, ali gre pri nas tudi to čez. Po moje mu bodo te pripomočke prodali brez zadržkov. Verjetno ga bodo vprašali le za model dilda. Za ta eksperiment v imenu znanosti lahko nekaj malega tudi plačam prek študentske napotnice (lažja kaskaderska dela).

sex_shop
vir: sex shop city park

Je pa seveda vprašanje, kaj takšne starostne omejitve lahko sploh dosežejo. Praktično vsak otrok, ki so mu starši kupili pametni telefon lahko v iskalnik vpiše animal sex in se hihita ob zadetkih ter morda za vedno spremeni svoj pogled na konjičke. Pa ni niti nujno, da ima sam pametni telefon. Dovolj je že, da ga ima samo eden v druščini in portal je odprt. Tipke undo tu žal ni. V našem otroštvu so bili maksimalni domet nemški porniči, ki so jih vrteli na televiziji po polnoči. Ti so verjetno danes prepovedani, saj reklamirajo nehigienično poraščene genitalije.

Tudi to je del tako imenovanega “napredka”.

Izumiranje slovenskega naroda

31 08 2019

Ljudje, ki živimo v tej državi se po mojem opažanju v prvi vrsti delimo na levičarje, desničarje in skupino tistih, ki ali zelo ne mara levičarjev, ali zelo ne mara desničarjev, ali pa zelo ne mara obojih, hkrati pa sami niso člani teh dveh ideoloških skupin. Takih, ki ne bi sodili v nobeno to kategorijo pa je po moji oceni malo. Je pa res, da bi bili tako levičarji, kot tudi desničarji zadnje čase radi na sredini, kar pa pri delitvi povzroča samo zmedo in tudi toliko prostora na sredini ni.

Druga, precej manj pogosta in v današnjih časih očitno skoraj prepovedana delitev pa je delitev na Slovence in ne Slovence (v smislu pripadnosti narodu).

Kakor sem jaz razumel idejo naj bi bila država Slovenija zlasti nacionalna država Slovencev. Ampak to kot vidimo je padlo v vodo, saj se račun tudi zaradi zelo neugodnih demografskih trendov ne izide, hkrati pa so po vstopu v EU in z odprtimi mejami migracije prebivalcev postale nekaj samoumevnega, s tem pa so nacionalne države izgubile na pomenu. Pojem nacije je pa za marsikoga neprijetna tema tudi zaradi tega, ker je bilo v zgodovini na ta račun ogromno mrtvih.

Je pa vprašanje, na katerega ne vem odgovora, kaj sploh je definicija Slovenca? Torej kaj je kriterij, da si Slovenec?

Moraš imeti Slovence za prednike do določenega kolena nazaj? Se šteje, če so Slovenci predniki samo po eni strani, recimo po očetu ali materi?

Pri nas za časa Jugoslavije ni bilo veliko Kitajcev, Alžircev ali Pakistancev, je bilo pa tu veliko ljudi iz drugih republik (tudi zaradi politike Jugoslavije, da na silo širi koncept bratstva in enotnosti) in številni so si tu ustvarili družine.

Ali se za Slovenca lahko preprosto imaš tudi če nimaš tu korenin in si se sem priselil?

Takole po občutku bi dejal, da tega ne zna povedati nihče, ker je zadeva res komplicirana, zato je komplicirana tudi delitev na Slovence in ne Slovence. Sami med sabo se že nekako razdelimo, samo ni pa to nič uradnega in ne nujno pravilno. Dodatno zmedo pa povzroča še dejstvo, da se izraz Slovenec uporablja tako za državljane te države, kot pripadnike naroda, kar pa seveda ni isto.

Ob vsem tem je meni zanimivo tudi to, da so številni, ki jih mi imamo za ne Slovence dosti bolj pripadni tej državi kot “pravi” Slovenci. Na nogometnih tekmah naše reprezentance mahajo z našo zastavo, hodijo na državne proslave in imajo doma izvod Prešernove Zdravljice ter podčrtan verz, ki se začne…”Žive naj vsi narodi”… Sem pa opazil tudi da Slovenci, vsaj ti, ki živimo v tej državi, nimamo nekega občutka za pripadnost narodu, kar pa je verjetno tudi posledica zelo krvave zgodovine, kjer se je že tako malo številčen narod razdelil in pobijal med seboj. Star pregovor pravi – “Nič ni lažjega, kot dva Slovenca na smrt skregat med seboj”. Številni Slovenci tako te države tudi nimajo za svoje. Ko so na oblasti levičarji, je država “od Kučana” in njegovih “old boys network”, ko desničarji (ti so bolj poredko na oblasti zadnje čase) pa “od Janše”. Nikdar pa ni “naša”.

Tako odkrito toksično skregan ni bil po mojem mnenju slovenski narod od 2. svetovne vojne naprej, kot je sedaj. In to nima neke oznake “strogo zaupno“, ampak je splošno znano dejstvo, ki ga vemo mi in ga vedo tudi tisti, ki imajo tu interese in rišejo zemljevide, kako naj bi po njihovo Evropa izgledala v prihodnosti. Kapitalizem ima pač jasno razkrito slabost in šibko točko. Nizko rodnost.

Kot sem zasledil, ta država pri popisu že od 2012 ne spremlja več narodnosti, tako da podatka, koliko je tu še ljudi, ki se vsaj načeloma imajo za Slovenca sploh nima več! Razlog za to je pa enostaven. Podatki bi bili šokantni in s tem ne želijo vznemirjati javnosti. Glede na to, da imamo pa na drugi strani precej natančne podatke, koliko Slovencev živi v tujini (v Kanadi, ZDA, Avstraliji, Argentini… ) sklepam, da očitno nekatere države pa kljub vsemu pri popisih prebivalstva še vedno spremljajo podatke o narodnosti.

Po moji oceni v državi Sloveniji živi samo kakšnih 75% ali še manj prebivalcev, ki imajo vsaj enega prednika Slovenca. Ker je povprečna rodnost Slovenke 1,6 otroka se seveda ta procent samo zmanjšuje, saj mora država primanjkljaj nadomestiti z uvozom tujcev. Preprosto povedano, ekonomija potrebuje delavce. Upokojenci potrebujejo nekoga, ki plačuje za pokojnine. Politika pa potrebuje volivce. In uvoz tujcev je daleč najlažji ukrep ter skrajni domet naše politike.

Za leto 2018 je eden izmed statističnih podatkov tale (vir):

V 2018 se je v Slovenijo priselilo več kot 4.300 državljanov Slovenije in 24.100 tujih državljanov. Odselilo se je skoraj 6.600 slovenskih in več kot 6.900 tujih državljanov. Selitveni prirast je bil v 2018 najvišji po letu 2008: 14.928 oseb.

Torej za 2018 je bilanca migracij negativna za Slovence (državljane), saj jih je 2300 več odšlo od tu, kot prišlo sem. Tujih državljanov pa je prišlo skoraj 15.000 več, kot pa od tu odšlo. V samo 10 letih s takim tempom pomeni 150.000 priseljencev več in čez 20.000 Slovencev manj (!). In ta trend se bo zelo verjetno v naslednjem desetletju samo še stopnjeval, ne zmanjševal. Ne nepomembno pa je tudi dejstvo, da od tu odhajajo zlasti mladi in izobraženi, prihajajo pa nizko izobraženi (!). Inteligentno in vizionarsko!

Zasledil sem podatek (nisem preverjal, če res drži), da neka “verska skupnost” pri nas deli po pet tisoč evrov za vsakega rojenega otroka. In ta skupnost ni krščanska, da si ne bi kdo kaj narobe in preveč naivno predstavljal. Poleg tega pa seveda nekaj primakne tudi naša država prek raznih socialnih transferjev. Dobro se ve, da se države danes ne osvaja samo z orožjem. Še bolj učinkovito jih osvojiš z nataliteto ter izkoriščanjem demokracije, neoliberalizma, naivnosti, ignorance in pri Slovencih še notranje razdvojenosti. Ampak ker mi Slovenije niti ne štejemo več kot nacionalne države Slovencev to seveda ni osvajanje in nas kaj dosti ne briga! In Slovenci se tudi ne moremo zanesti na pomoč iz Katarja, Saudske Arabije in podobnih držav, ki tudi na tak način širijo svoj vpliv po svetu.

Kot tudi opažam sedaj veliko priseljencev, zlasti iz Bosne in Kosova kupuje starejše hiše na podeželju (za tujce iz držav kandidatk za članice EU velja pri nakupu nepremičnine načelo vzajemnosti, pri čemer dvomim, da Slovenci na veliko kupujejo nepremičnine po Bosni in Kosovu), ker so relativno poceni in nudijo možnost širitve. Ti se očitno tudi ne delijo tako kot mi na levičarje in desničarje, ampak si med seboj pomagajo. Če Slovenec pomaga sosedu prekrivati streho takoj pride inšpektor FURS-a in ga kaznuje, ker dela na črno.

Verjetno še prej kot v 100 letih bodo Slovenci tu manjšina in vprašanje, če jim bodo takrat sploh priznali status manjšine ali pa bodo živeli v kakšnih getih. Seveda če bo takrat sploh še država kot taka obstajala, za kar pa je po mojem mnenju tudi malo možnosti.

Po moje ta država (politiki, ki državo vodijo) v zadnjih 30 letih od nastanka samostojne države ni naredila praktično ničesar, da bi takšen trend obrnila in vsaj poskušala preprečiti izumiranje nekega majhnega naroda, ki ima svoj jezik, kulturo in zgodovino! Res je, da imajo tudi številni drugi narodi podobne probleme, ampak majhen narod toliko prej pride do ničle in statusa “urbane legende” kot je bila Atlantida.

Tak mačehovski odnos pa jaz štejem kot izdajo lastnega naroda in izdaja lastnega naroda je sramota, ki jo bo lahko pravilno vrednotila le zgodovina.

Ima pa čas, v katerem živimo, vsaj to prednost, da je vse skrbno dokumentirano, poslikano in posneto. Generacije, ki bodo prišle za nami, bodo lahko pogledale arhive in ugotovile, kdo so bili tisti, ki niso naredili nič, da bi se slovenski narod ohranil oziroma so z napačnimi odločitvami izumiranje samo še pospešili! In za prelomnico se bo morda izkazala prav ustanovitev lastne države.

Kako ironično.

Če drugega ne pa imamo ta propad slovenskega naroda vsaj vrhunsko dokumentiran v delu RODNOST V SLOVENIJI od 18. do 21. stoletja (izdajatelj Statistični urad RS).  V tabeli 97. se lepo vidi, kako je bil naravni prirast visoko pozitiven vse od leta 1857, nakar pa sledi preobrat leta 1992. Od takrat dalje pa je bil samo še minimalno pozitiven, večinoma pa negativen.


Pod črto prvič.

Prešernova Zdravljica nima samo verza…”žive naj vsi narodi”…ampak še par drugih kitic, ki so bile namenjene Slovencem (levičarjem, desničarjem in vsem vmes).

Vsaj tako jih jaz razumem.


Pod črto drugič.

V Ustavi RS, kot najvišjem pravnem aktu te države je “slovenski narod” omenjen samo enkrat in sicer v 3. členu:

Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.

Torej ta “slovenski narod” se je samoodločil, da bo ustanovil državo, potem pa se je kot narod praktično razpustil, saj na novo ustanovljena država koncepta “naroda” ne priznava več!

Res genialno!

Prepričali so nas, da je narod samo še ena izmed napol abstraktnih družbenih skupin, tako kot je lokalno gasilsko društvo ali skupnost za ohranjanje avtohtonih sort krompirja. Upam, da se vsaj Slovenci v tujini lahko še vedno opredelijo kot pripadniki slovenskega naroda.

Moj glas na plebiscitu vzamem nazaj. To potem pa ni več država, za katero sem glasoval leta 1990. Plebiscit je bil očitno glasovanje o razpustitvi slovenskega naroda in ta je z ogromno večino uspel. V tej državi smo prišli celo tako daleč, da zgolj že omemba slovenskega naroda povzroči, da nekateri skočijo pokonci in te takoj označijo za nacionalista ali celo fašista!

Partija je nekoč dejala, da mora biti človek najprej komunist in šele nato Slovenec. Te partije, ki so sedaj, pa naroda sploh ne priznavajo več.

Slovenski narod ne izumira!
Slovenski narod je praktično že mrtev!

hešteg (ključnik) #NoFaith #NoNation #NoHope #NoFuture

Quick fix obraza

29 08 2019

Sem prosil mojega lepotnega kirurga če mi lahko pripravi oceno stroškov, koliko bi me stalo, da me naredi fotogeničnega.

Tip pride potem do mene s popisanim A4 listom na katerem je čuda nekih postavk. Pomik levega ušesa nazaj, desnega pa v levo, botoks v ličnice, popravek nosu, sprememba barve oči in nove trepalnice, v celoti vse nove zobe, liposukcija brade, presaditev las, pomik čela proti zatilju, puljenje nosnih dlak, obnova pigmenta,  kirurška odstranitev peg ter izdelava umetnega lepotnega znamenja, brazilska depilacija zatilja in tako dalje. Kot rečeno za cel A4 list tega, poseg pa se paradoksalno imenuje “quick fix obraza“.

Okvirna cena 260.000 € z vračunanim popustom in upoštevaje kartico zvestobe na kateri so tri zvezdice.

Tole se mi ni zdelo veliko, tako da sem se za poseg odločil.  Nimaš tu kaj preveč za cincat.

Po moji oceni je politično stanje v državi slabo in nič dosti bolje kot pred 50 leti, zato nameravam jeseni ustanoviti svojo lastno politično stranko. Je pa fotogeničnost za pred kamere skoraj pogoj, da se sploh spustiš v ta biznis. Kaj naj pošljem na tiskovke svojega dvojnika (stunt double)? To si lahko privošči Jelinčič, jaz ne.

Poleg tega ima praktično vse pomembne medije (sem ne štejem Nova24) v tej državi še vedno trdno v rokah eno samo interesno združenje (uporaba izraza “politična opcija” bi bila tu zavajajoča) in ti se potem potrudijo, da te vedno slikajo ali snemajo iz takega zornega kota, da izpadeš kot kakšen bimbo.

Farbajmo se, farbajmo…

Migranti so biznis

28 08 2019

Stanje z migranti me malo spominja na leto 2007. Takrat se je nekaj podobnega dogajalo na vrhu nepremičninskega balona. Številni so pustili službe in se lotili gradbenega posla. Tudi taki, ki niso imeli nikakršnih izkušenj z gradbeništvom. Ideja je bila ta, da kupiš neko gradbeno parcelo, na njen sezidaš stanovanjsko hišo, dvojčka ali trojčka, to prodaš in s profitom sezidaš dvakrat toliko novih nepremičnin. Ko ta cikel nekajkrat ponoviš si že milijonar.

Danes pa se zdi, da bi vsi radi služili na račun migrantov.

Lojze, ali imaš čas popoldan za eno pivo?
Oprosti, stari, danes res ne morem. Imam še dve furi migrantov v Italijo za naredit. Že vse zmenjeno in dogovorjeno. Potem grem pa spat. Že cel mesec jih vozim čez mejo in sem zbit kot klada.

Prodajaš avto. Vsak najprej vpraša, za koliko ljudi je v njem prostora… če se maksimalno stisnejo in če ima avto zatemnjena stekla. Ko se zmeniš za ogled te potencialni kupec prosi, če se lahko uležeš v prtljažnik in sicer da preveri, kako prostoren je prtljažnik. Čemu bi moral to preverjat, če ne zaradi švercanja migrantov? Halo!?

Avtodomi gredo menda za med. Sedaj najemajo avtodome celo ljudje, ki niso bili še nikdar na počitnicah. Baje jih gre v kakšen bolj prostoren avtodom tudi do 15. Ne bi se začudil, če bo kdo začel uporabljati za prevoz migrantov kar avtobuse. Lepo jih oblečeš v poslovne obleke s kravato, daš vsakemu po en poslovni kovček v roke, mobilni telefon višjega cenovnega razreda in če te že kdo vpraša rečeš, da prevažaš investitorje v tretji tir Divača –  Koper.

Policija po moje glede na obseg tega posla niti slučajno ne more poloviti vseh, ki se s tem ukvarjajo. Če se s tem ukvarjajo celo politiki je jasno, da gre za velik in predvsem zelo donosen posel. Lahki zaslužki pa so od nekdaj privlačili cel kup ljudi.

Nepremičninska evforija leta 2007 se je hitro končala s finančno krizo v 2008, številni projekti pa so potem ostali za naslednjih vrsto let nedokončani ali pa so ostale samo gradbene jame. Tudi tale (toti, če je kdo iz Štajerskega govornega področja) migrantski biznis ne bo trajal večno. Lahko se kaj kmalu zgodi, da bodo meje bolj nepredušno zaprte, kot so bile pred EU in Schengenskim območjem.

 

Glasgow smile

28 08 2019

Grem k mojem lepotnem kirurgu in ga prosim, če mi lahko naredi tak nasmešek, kot ga ima premier Marjan Šarec. Torej nasmešek, ki je videti, kot da bi se zastrupil s školjkami, hkrati pa poskušaš z veliko muko kotička ustnic pomaknit navzgor.

Moj lepotni kirurg mi odvrne, da tega še ne znajo, lahko pa mi naredi “glasgow smile“.

Samo za to se pa potem nisem odločil. Saj nočem izgledati kot kakšen Joker!

joker_glasgow_smile
vir: Pinterest

 

Enakost pred zakonom tudi za nezemljane

27 08 2019

Sem bil prijetno presenečen, ko sem izvedel, da imamo pri nas tudi ilustrirano verzijo ustave.

Zelo posrečena se mi zdi grafika, ki prikazuje, da velja pri nas načelo enakosti pred zakonom.

enakost_alien
vir: us-rs

Iz te grafike izhaja, da enakost pred zakonom pri nas ne velja samo za državljane človeške vrste, ampak očitno tudi za nezemljane!

Se pa ob tem sprašujem, zakaj so mi možje v črnem do sedaj odvzeli že dva nezemljana, če velja pri nas takšna enakost pred zakonom? Meni so obakrat razložili, da nezemljanov ne morem imeti doma, ker morajo preučiti, ali morda prinašajo s seboj kakšne nevarne bolezni ali okužbe. Poleg tega državi zakon o medgalaktični ekstradiciji nalaga, da nezemljane po hitrem postopku vrnejo na planete, od koder so prišli, razen če so ti planeti znani po tem, da kršijo “človeške” pravice ali pa so planeti v lasti Kitajske komunistične partije.

Bom za drugič vedel. Od sedaj naprej vam ne izročim nobenega nezemljana več!

Da živimo v državi, kjer si država pridržuje ustavno pravico da nas nasmeje pa dokazuje tale grafika:

ustava_sodstvo
vir: us-rs

ustava_sociala
vir: us-rs

KO SEM PREBRAL USTAVO,
SEM SE VPRAŠAL,
ALI JE DRŽAVA RES PRAVA?

Stimulacije za preseljevanje

27 08 2019

Ko je nekdo v medijih zagledal prispevek, da je pri nas 57 zapuščenih krajev je prišel na idejo, da bi država delila stimulacije oziroma subvencije, da bi te kraje ljudje zopet poselili.

Včasih so ljudje poselili podeželje in tudi najbolj odročne kraje zato, ker so za preživetje potrebovali njive in vrtove, da so lahko pridelali hrano ter gozdove, da so si lahko pripravili drva za ogrevanje pozimi. V mestu si takrat marsikdo preprosto ni mogel privoščiti življenja.

Ampak fast forward in vmes so se časi bistveno spremeni.

Hrano dobimo v nakupovalnih centrih in ta je relativno poceni, za ogrevanje pa nam energente dostavijo kar na dom, kurjenje na drva pa je danes celo nezaželeno, saj močno onesnažuje okolje.

Takšna potrošniško proizvodna družba, kot se je gremo sedaj, strmi za tem, da je čim večje število ljudi na kupu in imajo potem zraven tovarne, nakupovalne centre, šole, vrtce, fakultete, športne stadione, lekarne, bolnišnice, bazne postaje mobilne telefonije, javne hiše in vso ostalo infrastrukturo, ki jo zahteva “visoka kvaliteta življenja na steroidih”.

Vsega tega v odročnih krajih ni možno zagotoviti, saj se to ekonomsko ne izplača. Dostikrat je težko do takih odročnih krajev zagotoviti nek normalen javni prevoz, kaj šele vse ostalo. Skratka, v sodobni družbi so taki kraji enostavno obsojeni na propad.

In s tem po moje ni nič narobe, razen seveda za tistega, ki ugotovi, da nepremičnina v takem kraju ni vredna praktično nič.

Kot je že v filmu Matrica (The Matrix 1999) agent Smith lepo razložil Morpheusu smo ljudje virusi in ta citat si velja pozorno in počasi prebrati večkrat, ker gre dejansko za revelation (razodetje)!

I’d like to share a revelation that I’ve had during my time here. It came to me when I tried to classify your species and I realized that you’re not actually mammals. Every mammal on this planet instinctively develops a natural equilibrium with the surrounding environment but you humans do not. You move to an area and you multiply and multiply until every natural resource is consumed and the only way you can survive is to spread to another area. There is another organism on this planet that follows the same pattern. Do you know what it is? A virus.

Kako nas ostala narava oziroma druga živa bitja dojemajo si verjetno težko zamišljamo. Sam si predstavljam, da za njih to izgleda tako, kot če imamo okrog nas cel kup sosedov, ki cele dneve vrtajo, štemajo, razbijajo, kurijo odpadke, podirajo drevesa, mečejo petarde in ob vsem tem še glasno poslušajo heavy metal glasbo. Skratka, zelo huda obremenitev iz nočne more. Sosedje iz pekla. Večina živih bitji se, če se le da, ljudi na daleč izogiba. Dostikrat pa to ni možno, saj mi, torej ljudje, brezobzirno posegamo v njihovo življenjsko okolje in mnogo od teh živih bitji je bilo na tem planetu že veliko časa pred našo vrsto! Mi nimamo nikakršne in res prav nikakršne pravice, da jim ta planet in življenje na njem spreminjamo v nočno moro, marsikatera živa bitja pa tudi iz takih ali drugačnih razlogov aktivno preganjamo in ubijamo! In tistim redkim, ki imajo vgrajeno srce namesto kamna mora iti na jok ob takem početju te “krone stvarstva“.

Prepričan sem, da bodo nekoč v prihodnosti napredne civilizacije na nas gledale kot na brezobzirne divjake, če se bo evolucija v tej smeri seveda sploh še nadaljevala. Dinozavri so danes samo še fosilni ostanki, tako da garancije ni nikakršne.

Sam se zavzemam za to, da si ljudje omejimo svoj življenjski prostor čim bolj samo na večja mesta in strnjena naselja, ostalo naravo pa prepustimo drugim prebivalcem tega planeta, s katerimi moramo živeti v sožitju, predvsem pa jih pustiti pri miru! To, kar mi trenutno gledamo in še to samo za hip je rezultat milijonov let razvoja. Neprestanih sprememb in prilagajanja. Je pa to z našimi malimi možgani težko za razumet, kaj šele spoštovat!

Največji dokaz, da Boga ni je dejstvo, da človek še vedno obstaja!

Preberi še:
Morpheus


%d bloggers like this: