Etno kampi na pohodu

09 08 2016

Nekje v okolici Kamnika menda nastaja pomanjšana Velika planina za tiste, ki bi radi prihranili par evrov denarja za gondolo in doživeli Veliko planino kar v dolini. Lesene mobilne hišice bodo pomanjšana verzija pastirskih kolib, le da bo v njih vgrajenega nekaj več udobja, del tega resorta pa bodo tudi savne in wellnes ter celo pomanjšana kapelica Marije Snežne. Ali bodo na voljo obiskovalcem tudi pomanjšane krave in žganci pa nisem zasledil v prospektih.

V Bosni bi temu rekli “etno selo” in ena taka vas je ob magistralni cesti Derventa Doboj.

etno_1

etno_2

etno_3

etno_4

etno_5

etno_6

etno_7

etno_8

Pri teh etno vaseh se mi zdi da je precej velika nevarnost, da vse skupaj izpade kot en velik kič, čeprav tale Bosanska etno vas mi je delovala simpatično oziroma bi jo jaz dal za zgled, kako mora biti taka vas urejena. Sem se pa tam ustavil samo na kavi, tako da težko ocenjujem ostalo ponudbo.

Na spletni strani Kamniškega “etno sela” piše da bo otvoritev septembra 2016, kakor sem prebral pa se zapleta zaradi gradbenega dovoljenja, saj je kompleks postavljen na kmetijskem zemljišču. Upam pa, da ne bo zaradi tega kampa tista zaresna Velika planina gori na planini ostala brez vseh obiskovalcev in bo kravam dolgčas. V kolikor bo politična volja pa pri nas seveda vedno obstaja tudi možnost, da ta kamp gradbeni inšpektor zaradi pomanjkanja papirjev podre.

Če zadeva z etno kampi oziroma vasmi kljub vsemu tudi pri nas steče, potem pa mogoče naslednji projekt koliščarsko etno naselje na Ljubljanskem barju. Za pravo vzdušje življenja koliščarjev pa bo potrebno počakati naslednje velike poplave. Glede na spremenjene klimatske razmerje verjetno ne bo potrebno čakati prav dolgo.

Digitalna detoksikacija

09 08 2016

Ne vem, ali te pri nas zdravnik že uradno lahko pošlje na “digitalno detoksikacijo“, se mi pa zdi, da bo to področje zdravljenja odvisnosti v prihodnje eksplodiralo in me malo čudi, da pri nas kot kaže še nimamo niti enega resnega centra za zdravljenje tovrstne odvisnosti, imamo pa cel kup raznih toplic, ki se borijo za denar ZZZS in napotnice zdravnikov.

Je pa po drugi strani res, da večina digitalnih odvisnikov zanika, da bi imeli kakršnekoli probleme, kar je nasploh značilno tudi za ostale odvisnosti.

Najbolj pogosti pojav digitalne odvisnosti je trenutno kot kaže odvisnost od socialnih omrežji in mobilnega telefona. Obstaja cel kup pacientov, ki živijo samo še za svoj Facebook profil in zato, da se lahko slikajo za na Instagram. Mnogi od teh na izlete ne hodijo zato, da uživajo v naravi, spoznavajo nove kraje, doživijo kaj lepega. Ne, njihov edini cilj je, da krog znancev na Facebooku ob slikah obnemi. In ker je šel Lojze, ki si sicer ne more pozimi niti bukovih drv privoščit za kurjavo letos na Bahame in naredil par ubijalskih selfijev mora Lojzka, ki je na Fejsu njegov prjatu takoj na Maldive, da vrne udarec. In ko si nekaj časa prjatu takih pacientov sčasoma ugotoviš, da so okužili tudi tebe in se ne spomniš kdaj si šel nazadnje nekam na počitnice, kjer nisi v eno smer letel z letalom vsaj deset ur zato, da narediš selfija pred neko svetovno znamenitostjo kot je Tadž Mahal, Angkor Wat ali Viktorijini slapovi. Ali pa da se slikaš s komodoškim varanom v njegovem avtohtonem okolju. Nekateri najbolj težki primeri se odločijo celo za otroke samo zato, da lahko s slikami dojenčka popestrijo svoj Facebook profil.

Poseben primer pacientov, ki po moje tudi potrebujejo digitalno detoksikacijo so odvisneži od portalov za zmenke kot je pri nas najbolj znani Ona On.

Lastniki teh portalov nas sicer vedno znova prepričujejo, kakšno dobro delo da delajo, ker ljudem ob današnjem hitrem tempu življenja omogočajo, da si najdejo resno zvezo oziroma poiščejo par, ampak ti so statistično zanemarljivi oziroma so vse take potencialne zgodbe o uspehu objavljene na naslovni strani portala in se jih prešteje na prste ene roke.

Vsi ostali uporabniki takih portalov pa plačujejo redno mesečno naročnino po več let (zato jih imajo lastniki portalov dejansko najraje), idealnega “partnerja” pa si sestavijo kar po delih. Enega imajo za hribčkanje (hoja v hribe), enega za lupčkanje (kodno ime za “quicky-a” oziroma po naše hiter seks), eden ima veliko keša in ga izkoristijo za dražje izlete, enega imajo za filozofiranje ob kavi in tako dalje. Če si tak primerek digitalnega odvisneža zares najde potencialnega partnerja oziroma “resno zvezo” ne bo nikdar pobrisal uporabniškega imena na portalu za zmenke, ampak ga bo še vedno uporabljal naprej, saj želi za vsak slučaj ohraniti vse obstoječe stike. Računalniško rečeno za backup. Ampak ker taki pacienti hitro opazijo pri “resni zvezi” samo negativne lastnosti, ki jim seveda ne ustrezajo, se hitro vrnejo nazaj k preizkušenemu receptu in seveda veselo še naprej redno plačujejo mesečno naročnino.

Če se mene vpraša je to vse za obvezno digitalno detoksikacijo, če ne gre drugače pa prisilni jopič in gremo na zdravljenje. Prej se začne s terapijo, večja je možnost, da se takega pacienta ozdravljenega spusti nazaj v družbo. Najslabša pa je ignoranca in zatiskanje obeh očes pred problemom, ki postaja čedalje hujši in bo težko obvladljiv ko bo imelo enkrat svoj profil na Ona On milijon srečno poročenih Slovencev.

Meni zanimiv ter zahteven primer za digitalno detoksikacijo so tudi tisti, ki po svetovnem spletu iščejo razne zarote. Skoraj neverjetno je, koliko ljudi še danes verjame, da je zemlja ploščata, da je gravitacija izmišljotina in fotografije Nase iz Vesolja čisti nateg. Ampak vsi ti, ki z velikim navdušenjem požirajo takšne razlage niso najprej pripravljeni vložiti par let časa da bi dobro naštudirali fiziko, potem pa argumentirano zavrnili posamezne teze in fizikalne zakone. Ne, oni verjamejo na besedo nekomu, ki je amatersko zmontiral štiri minute in pol dolg videoposnetek na Youtubu in sedaj širi na tak način svojo “resnico” o ploščati zemlji (flat earth). In širjenje takih nebuloz je danes v dobi interneta trivialno, doseg pa lahko zelo velik. In v ta sklop kandidatov za digitalno detoksikacijo sodijo še vsi tisti, ki so s pomočjo prebiranja zapisov na internetu postali prepričani, da program Haarp dejansko povzroča potrese po svetu, v vsa potniška letala poleg kerozina dolivajo posebne kemične snovi, ki spreminjajo vreme po svetu (chemtrails) in tako dalje.

Najdeš pa primere digitalnih odvisnežev danes praktično že povsod.

Maja sem bil po dolgem času spet na enem večjem rock koncertu in sicer na AC DC na Dunaju. Koncert sicer super in Axel Rose nazaj v stari formi, ampak sem pa opazil nenavadno obnašanje občinstva. Včasih smo na takih koncertih skakali, da si bil po koncu utrujen, kot bi pretekel mali maraton. Sedaj en del občinstva, jaz jim rečem mesečniki, kar med koncertom križari od šanka do šanka in s polnimi rokami točenih piv išče izgubljeno družbo, pri čemer te po možnosti še polijejo s pivom vsakič, ko se primajajo mimo s svojimi krvavo rdečimi očmi. Še bistveno večja skupina pa so digitalni odvisneži, ki se jim zdi, da morajo nujno cel koncert snemati in čim prej deliti posnetke na socialnih omrežjih oziroma se ti bolj ukvarjajo s kamerami in fotoaparati kot pa tehnično osebje, ki je plačano za to, da koncert snema in predvaja na video zaslonih. Od recimo 50.000 obiskovalcev koncerta jih je vsaj dve tretjini “snemalcev”, ki jih zanima samo to, kako bodo fotke izpadle na Instagramu ali Facebooku. Za te je značilno, da so tudi na rock koncertu čisto pri miru, kot bi bili pri maši. Imajo pa to dobro lastnost, da ostanejo pri miru tudi če jih kdo od mesečnikov polije s pivom, ker so toliko zatopljeni v kamero na telefonu, da tega ne opazijo.

Čakalne vrste bodo zanesljivo tudi na področju digitalne detoksikacije postale sčasoma zelo dolge in brez vez boš težko prišel do ustrezne strokovne obravnave. Poleg tega zdravljenje digitalne odvisnosti predstavlja resen izziv tudi za stroko, saj ne moreš digitalnim odvisnežem preprosto pobrati računalnikov, telefonov in odjaviti naročnino na internet, ker potem hitro prenehajo plačevati položnice in postanejo kološarji oziroma brezdomci. Ko daš na tehtnico tudi to možnosti je potem kljub vsemu bolje, da hodijo delat sebke (selfije) na Bahame in za to zapravijo polovico letne plače.

Podzemni rovi v Bosni so

05 08 2016

V enem mojih prejšnjih zapisov sem napisal, da jaz v Bosanskem kraju Visoko piramid na žalost nisem našel oziroma so tisto zame samo hribi.

Legenda pa pravi, da je dr. Semir Osmanagić že leta 2005, ko je v tistih Bosanskih hribih zagledal piramide napovedal prerokbo, da bodo slej ko prej odkrili tudi podzemne rove, saj so takšne rove, ki pod zemljo povezujejo piramide našli še povsod po svetu na takšnih arheoloških najdiščih.

Podzemno rovi Ravne so tako del ezoteričnega Gardalanda v kraju Visoko, oziroma so celo nekakšna glavna atrakcija tega spiritualno fantazijskega parka.

Najprej naj povem, da ti podzemni rovi dejansko so ter jih lahko vidiš in se po njih tudi sprehodiš brez da vklopiš bujno domišljijo oziroma fantazijo tako kot pri vzpetinah, ki naj bi bile piramide. Me je pa ko sem videl lokacijo teh rovov kot prvo začudilo to, da se rovi nahajajo precej stran od (pseudo) piramid in očitno ta prastara civilizacija, ki naj bi bila sposobna delati beton ter poravnati piramide izjemno natančno z magnetnim severom ni imela prav nikakršnega občutka za prostor, saj je lokacija teh rovov nekaj podobnega, kot če bi recimo želel s podzemnim rovom povezati Ljubljanski Nebotičnik in Namo, rov pa bi začel kopati nekje v Trnovem.

Ko greš prvič v te podzemne rove moraš plačati nekoliko dražjo vstopnino saj moraš iti z lokalnim vodičem, ki ti med sprehodom pod zemljo razloži, kaj dejansko gledaš, ker če bi šel sam, bi si lahko ustvaril povsem napačen vtis. Ker pa gre tudi pri teh rovih za ezoterično izkušnjo je za pravilno dojemanje razlag izjemno pomembna globoka vera, saj sicer lahko vse skupaj dojameš kot še eno popolno traparijo in nateg, tako da skeptik od teh rovov zelo verjetno ne bo imel ničesar. So pa ti vodiči dobro podučeni, tako da vsi več ali manj govorijo isto, če kakšnega odgovora ne vedo, si ga pa na licu mesta izmislijo.

Na vhodu v rove dobiš najprej zaščitno čelado in moram poudariti da je ta zares obvezna, saj sem se jaz parkrat kar močno treščil v čelado, ker sem zaradi slabe osvetlitve spregledal steno nad mano. Čelade so rumene, modre in rdeče barve tako da sem bil že na vhodu postavljen pred težko dilemo, kaj naj poveznem na glavo. Najprej mi je bila všeč čelada rumene barve, potem sem se pa odločil za modro, ker se mi zdi, da se še najlepše poda mojemu karakterju. Če bi izbiral danes pa bi verjetno vzel kar rdečo. S tem bi hkrati odpadla tudi mučna dilema med rumeno in modro. Ampak ko človek osebnostno raste v Bosanskih rovih se ne obremenjuje s čeladami.

ravne_1

ravne_2

Simpatična vodička, sicer po njenih besedah menda študentka medicine nam je najprej razložila, da imajo ti rovi zelo dobro narejen sistem prezračevanja, ki so ga prastari graditelji rovov rešili tako, da se višina rovov spreminja in se na tak način ustvarja po naravni poti spremembe tlaka, kar poskrbi za kroženje zraka.

Zakaj v rudnikih uporabljajo komplicirane prezračevalne naprave namesto te enostavne prastare tehnike moram reči da ne vem, predpostavljam pa, da to ne deluje tako enostavno v rudnikih diamanta ali premoga par sto metrov pod zemljo ali še globlje.

Material, v katerega so skopani ti rovi mene zelo spominja na beton, ki so ga našli na hribu Visočica (pseudo piramida Sonca), ampak tam naj bi bil beton delo človeških rok tu pa naj bi podobno geološko strukturo ustvarila narava sama ob koncu zadnje ledene dobe. Ezoterika zna pač resnico tudi poljubno ukriviti, tako kot je deček v filmu Matrica ukrivil žlico.

Glavni poudarek vodičke je bil, da ti rovi zelo pozitivno vplivajo na človeka in da celo zdravijo nekatere bolezni kot je astma, kar ljudje vedno radi slišijo. Zabeleženih pa je že par primerov čudežnih ozdravitev. Bojda…

ravne_3

V teh tunelih naj bi bila izmerjena zelo visoka koncentracija negativnih ionov, še bistveno višja kot v hribih, kar je zopet za človeka zelo pozitivno in seveda zdravilno. Če to res drži pa ne razumem, zakaj nimamo v stanovanjih in na delovnem mestu povsod vgrajenih ionizatorjev zraka, ki bi ustvarjali tako zdravilno okolje?

V tunelih naj bi izmerili tudi zelo veliko stopnjo bovijev, kar je jasno označeno na posameznih tablah. Ko vodička pove na posameznih mestih količino teh bovijev je zelo zaželeno, da skupina zavzdihne od začudenja ob tako visoki številki, ker s tem skupina nakaže, da ji je jasno o čem je tu govora in da gre za poznavalce.

Jaz moram reči da nisem zavzdihnil ob tako visokih številkah in edino vprašanje, ki se mi je ob tem motalo po glavi je bilo “kaj za vraga so boviji?”, ker priznam, da sem za to “mersko enoto” prvič slišal. Se pa menda da izmeriti učinek teh bovijev na človeško telo tako, da s posebno, Kirlianovo kamero posnameš avro preden greš v tunele in potem ko prideš ven. Ampak ker ne vem niti točno kaj je avra mi tudi to ne pove kaj dosti.

Tale spodnja fotografija pa je nekakšna ezoterična ekstaza, saj mi je kot kaže uspelo posneti orbije s fotoaparatom in uporabo fleša.

ravne_6

Orbiji naj bi bili nekakšna svetlobna bitja ali celo duše umrlih. Na tej sliki se lepo vidijo trije taki orbiji rumenkasto zelene barve. Se jih pa menda s prostim očesom ne vidi.

Glavna atrakcija v teh podzemnih rovih Ravne pa je par “megalitnih blokov” in vodička nam je razložila, da so ti kamni dejansko keramika, ki jo je ta prastara civilizacija nekako spekla in v sredini te keramike se nahaja kristal kamene strele. Torej povedano preprosto če je megalit krof, je kristal kamene strele kot marmelada v krofu.

ravne_4

Ti megaliti so postavljeni na nekakšne strateške ezoterične točke pod katerimi tečejo podzemne vode, tako da potem oddajajo zaradi tega energijo. Na moje vprašanje kako vedo, da so spodaj res podzemne vode sem dobil odgovor, da so ugotovili z bajalico in niso delali vrtin. Nisem pa hotel v zvezi s tem vrtati dalje v vodičko ker sem opazil, da ji grem počasi na živce, namesto da bi jo mojo zvedavost fascinirala.

Ena od oblik energij, ki naj bi jo oddajali ti kamni naj bi bila v obliki ultrazvoka frekvence 28 kHz, kar menda uničuje viruse in bakterije ter se zato uporablja ta tehnika menda tudi v bolnišnicah (ali samo v Bosanskih, ali tudi drugje po svetu ni bilo razloženo). Ta ultrazvok naj bi bil tudi razlog, zakaj v rovih ni podgan in miši, ki to frekvenco slišijo kot pisk in jim je neprijetna. To, da bi bilo pomanjkanje hrane razlog za odsotnost miši in podgan pa verjetno še ni nikomur prišlo na misel? Sem pa v tunelih opazil polže, tako da oni pa očitno tega ultrazvoka ali ne slišijo, ali pa jim ne deluje neprijetno.

Na eni izmed tabel ob teh megalitih je tudi pojasnjeno, da so to hkrati tudi naprave za proizvajanje kisika, podobno kot kisik umetno ustvarjajo na podmornicah in vesoljskih ladjah. Zraven je napisana tudi kemična formula, kako iz te kamnine oziroma keramike s pomočjo ogljikovega dioksida (CO2) v izdihanem zraku nastane kisik (O2). In ta naprava proizvaja kisik bojda že več tisoč let neprekinjeno.

Je pa meni delovalo nekako surrealistično, oziroma skoraj kot bi se znašel v kakšni RPG računalniški igrici ko sem opazoval obiskovalce v teh rovih kako sedijo okrog teh megalitov in poskušajo s polaganjem rok začutiti energijo, ki jo te kamnine oddajajo.

ravne_5

Jaz moram reči da nisem začutil ničesar, edino kar sem v teh rovih opazil sta dva meni še nepojasnjena pojava in sicer se je moja ura na roki očitno v teh tunelih premaknila sama od sebe za eno uro naprej (se ne hecam!), kot bi šlo za nekakšen časovni vortex oziroma časovno anomalijo, kar sem opazil čez nekaj časa ko smo šli na pizzo v bližnjo restavracijo. Ponavadi mi ura začne zaostajati ko je baterija že iztrošena, ampak tokrat se je premaknila naprej in točno za eno uro.

Kolegici, ki je bila tudi takrat v rovih pa se je na telefonu časovni pas sam od sebe spremenil iz GMT +1 na GMT, torej Londonski časovni pas in tudi pravi da se ji prej to še ni zgodilo.

Kar se mene tiče po videnem v Bosni tudi ti rovi niso nič posebnega in po moje gre verjetno tu samo za ostanke kakšnih starih rudnikov, kjer so morda kopali minerale in poldrage kamne, potem pa rove zasuli nazaj. Nekateri pa celo trdijo, da dr. Semir Osmanagić in ostala druščina pseudo arheologov teh rovov sploh ne odkriva, ampak jih kopljejo na novo, kar se pa meni zdi malo verjetno, saj so ti rovi očitno že od prej. Res pa sedaj verjetno kakšen rov nastane tudi na novo, kakšen rov se umetno razširi, da se dobi “prostor za meditacijo” ali “zdravilna soba” in podobne predelave.

Nekateri rovi so zaliti z vodo, kar pa tudi ni večji problem, saj gre menda za zdravilno vodo, ki se prodaja po 10 evrov ali več.

Z opozorilnimi tablami zaprti rovi so menda še predmet znanstvenih raziskav. In take table vedno naredijo na obiskovalce močan vtis, saj subtilno nakazujejo na to, da v teh rovih ne gre samo za fizično delo s krampi in lopatami.

ravne_7

Kot sem že v zapisu o Bosanskih piramidah napisal smo Slovenci eni najštevilčnejših obiskovalcev tega ezoteričnega pseudo parka v kraju Visoko v Bosni in številke gredo po moje v tisoče. Je pa po svoje ironično, da mnogi od teh, ki so bili v podzemnih rovih Ravne v Bosni, še niso videli Postojnske ali Križne jame, ali obiskali Antonijev rov idrijskega rudnika živega srebra, ki so zanesljivo mnogo večje atrakcije, kot pa ti rovi v Bosni.

Po izkušnji iz Medjugorja in sedaj še pseudo piramidah v Visokem bi po mojem mnenju tole lahko Bosanci začeli počasi že tržiti kot nekakšen Mc’Donalds, torej franšizo, po kateri bi nastajali podobni ezoterični “new age” centri tudi drugod po svetu. Znanja in izkušenj imajo res ogromno.

Ljudje so očitno tega potrebni in potreba mora ustvariti ponudbo, sicer nastane globoka praznina.

Preberi še:
– Piramide v Bosni? Niti ne!
– Kamnite krogle v Zavidovićih (1)
– Kamnite krogle v Zavidovićih (2)

Kuža pazi

04 08 2016

Pred enim izmed Ljubljanskih blokov stoji na zelenici tale opozorilna tabla:

kuza_pazi

Nekako sklepam, da je tabla namenjena psom, sem pa prepričan, da imajo z razumevanjem sporočila na tabli težave tudi številni lastniki, kaj šele bogi kužki, ki morajo biti ob taki tabli povsem zmedeni.

Jaz sklepam, da je avtor te table želel povedati, da se kuža ne sme polulat po tistem, ko se je pokakal, je pa seveda možnih pravilnih interpretacij več. Po enih razlagah naj bi se prepoved nanašala tudi na lastnika.

Kakorkoli že, avtor te table se mi zdi da je za naše razmere in celinsko podnebje kar nadarjen in ne bi se začudil, če bo postal nekoč še kakšen vodja sektorja za prometno signalizacijo na Ministrstvu za promet. Narediti kvaliteten prometni znak za prepoved namreč ni tako lahko, kot si marsikdo misli. In tale znak se mu lahko šteje kot referenca.

Orgazem je postal odveč

02 08 2016

Z ženskami polemizirati o moškem orgazmu bo sicer težka, a bom kljub vsemu tvegal.

Včeraj sem na POP TV gledal nek prispevek o tem, kako je biologinja Mihaela Pavličev raziskovala razvojne korenine ženskega orgazma in med drugim odkrila, da pri razmnoževanju ženski orgazem ne igra nobene vloge več, tako da ga večina žensk med spolnim odnosom ne doživi (očitno so te tekom evolucije razvile vrhunske igralske talente oziroma se njihovi moški ne trudijo dovolj), medtem ko naj bi bil za razmnoževanje moški orgazem nujno potreben!?

Po mojem mnenju takšna teza ne drži, resda pa formalno nisem biolog, razen kolikor se s tem področjem ljubiteljsko ukvarjam (tu seveda ne mislim samo ozko ženskega orgazma).

Vzemimo hipotetično da se da moški in ženski orgazem s stikalom enostavno izklopiti. Kaj konkretno glede razmnoževanja pri človeku v tem primeru ne bi več funkcioniralo? Se brez moškega orgazma zarodku ne bi razvila hrbtenjača, možgani, srce? Saj so vendar sposobni ustvariti novo življenje v laboratoriju brez enega samega orgazma kogarkoli od tam prisotnih, plod vstavijo v maternico in se rodi zdrav otrok! Čista biotehnologija. Kadar gre za spolni odnos v funkciji reprodukcije je orgazem zgolj prijeten občutek v možganih pri spočetju po naravni poti, torej nekakšna nagrada in nič drugega. Sama ejakulacija pa tehnično sodi na področje fizike tekočin in za delovanje te funkcionalnosti moški orgazem po mojem mnenju ni potreben (tu seveda zanemarjam psihološke učinke).

Včasih, ko ljudje niso vedeli kako točno deluje razmnoževanje je bil orgazem del nagona, torej so seksali iz želje po užitku, sproti pa slučajno še če so bili pogoji pravi dobili novega dojenčka. Petnajstega, morda že šestnajstega…tako vse do konca plodnega obdobja ženske. Nenazadnje, dodatna roka vedno prav pride pri delu na njivi in spravilu pridelka jeseni…so si mislili v tolažbo, ko je bila bajta že prepolna otrok.

Danes v razvitem svetu že otroci, ki hodijo v šolo vedo, kako deluj razmnoževanje pri človeku in kakšne so možne oblike zaščite, da pri spolnem odnosu ne pride do zanositve. Leta 2016 je lahko v razvitem svetu praktično vsak otrok spočet izključno načrtno, torej zato, ker si par zavestno želi otroka in ne zato, ker seksa “nagonsko” zaradi želje po užitku in orgazmu (romantiki bi temu rekli zaradi želje po “poglabljanju partnerskega odnosa”) ter ne razume, kako nastanejo otroci. Seveda je pa še vedno tudi veliko takih primerov nenačrtovane zanositve, ampak to zaradi kavbojskega odnosa do seksa, ne ker ne bi razumeli, kako sistem razmnoževanja deluje ali še ne bi odkrili različnih oblik kontracepcije.

Ampak sedaj pride na vrsto pa tisti zaskrbljujoči del kar se tiče usode orgazma.

Vzemimo hipotetično da spolni odnos ni več nikakršen užitek, ampak nekaj mučnega, podobno kot ruvanje zob. Torej nekaj, kar bi recimo počeli samo enkrat na leto pa še to res če je nuja in z namenom. Bi se pari kljub temu odločali za spolne odnose da pridejo do otroka? Po moje da. Torej ni več potreben nek motiv v obliki užitka ali orgazma za reprodukcijo, temveč je povsem dovolj velik motiv že sam rezultat…novo živo bitje, dojenček! Razmnoževanje pri človeku tako postaja večinoma posledica zavestne odločitve in ne nagonov kot pri živalih. In to je po svoje morda celo pozitivno, saj se bodo na tak način rojevali zgolj zaželeni otroci.

S stališča evolucije postane tako moški, kot tudi ženski orgazem pri vrsti na stopnji razvoja kot smo sedaj mi povsem odveč in nepotreben, zato izkoristite, dokler to sploh še deluje v taki obliki in še ni prišlo do popravkov v možganih!

Tu sta pa po moje dve možni poti kar se tiče usode samega orgazma v prihodnosti.

Če imajo prav zagovorniki Darwinove teorije evolucije vrst, potem vse kar je nepotrebno in odveč evolucija s pomočjo naključnih genskih mutacij in naravne selekcije zavrže. V tem primeru orgazem pri vrsti človek po moje nima dolgoročne možnosti za preživetje, saj potem služi samo še užitku, kar pa ni nek cilj, ki bi bil visoko na prioritetni listi narave.

Če pa imajo prav zagovorniki teorije “inteligentnega designa”, kjer razvoj vrst ni posledica (samo) nekih naključnih mutacij in naravne selekcije ampak razvoja “višje inteligence” (Boga), potem ima ženski in moški orgazem še nekaj malega možnosti za preživetje, če se nas Bog seveda usmili in nam pusti vsaj tistega nekaj malega užitkov, medtem ko nas priganja da se ženemo za denarjem, naseljujemo druge planete in se gremo vojno zvezd z drugimi civilizacijami po prostranem Vesolju. Nenazadnje, v primeru da drži ta teorija mora Bog poskrbeti, da je življenje na tem planetu vedno bližje nebesom kot peklu, ker sicer se bodo ljudje zavestno nehali razmnoževati in kdo mu bo pa potem obdeloval ta planet? Šimpanzi?

Pa ne želim častnega doktorata za tole. Samo polemiziram.

Wi-Fi koda kot izziv

02 08 2016

Da Ljubljana ni samo mesto za ležerno posedanje ob Ljubljanici priča tale miselni izziv ob eni izmed Ljubljanskih gostiln.

wi_fi_koda

Pravilna rešitev te dokaj komplicirane enačbe naj bi bila koda, s katero si pridobiš dostop do gostilniškega Wi-Fi omrežja.

Ideja sama se zdi na prvi pogled super, saj zahteva nekaj razmišljanja in to v gostilni, kar je danes redkost celo v šolah. Ko pa pogledaš še enkrat ugotoviš, da je enačba neumnost, ki v taki obliki sploh ni rešljiva, saj je v njej cel kup neznank, ki niso jasne niti natakarici, ker ona da si ni spomnila te enačbe in ve samo pravilno kodo za vajfi in streže pivo, če bom kaj spil.

Ampak mene ne zanima prava koda in pivo, jaz bi rad samo pravilno rešil enačbo, ker je to zame izziv.

Za drugič bi prosil če se lahko te enačbe spomni nekdo, ki si ni med poukom matematike lakiral nohte na nogi ali se čohal po j… in sicer tako, da bo enačba imela eno samo smiselno rešitev, če seveda gostilniški Wi-Fi router ne podpira več različnih WPA2 PSK gesel.

Sem pa čisto slučajno opazil na internetu, da ta enačba očitno sploh ni nastala v našem Holidey’s Pubu nasproti Nebotičnika ampak si je točno tako nesmiselno enačbo že izmislil nek drug pub v tujini. Naši gostilniški matematiki so samo pobrisali črtico nad x-om v števcu ulomka, ker verjetno niso vedeli, kaj ta znak v matematiki sploh pomeni ali pa se jim je zdelo, da bi bila potem ta enačba še bolj nerešljiva.

wi_fi_koda_1

Ob tem sem najprej pomislil na to, da so te table morda neka vnaprej potiskana fora, ki se jo pač kupi, samo ta tabla pred našim pubom mi je delovala kot bi bila napisana s kredo in na roke!

Ja, Slovenci smo očitno res dobri samo v prepisovanju in plagiatorstvu. Še ene originalne in po možnosti rešljive enačbe za Wi-Fi geslo si ne znamo sami izmislit?

Natakarice pa vse fakultetno izobražene, ker ni resnih služb.

Mogoče bi lahko tole zabavo z enačbami nadgradili in bi si lahko gosti s pravilno rešitvijo (rešljive) matematične enačbe prislužili kakih 30% popusta na pijačo? Samo potem se bojim, da bo imela vsaka pivska družba v svoji ekipi vsaj enega matematika.

Piramide v Bosni? Niti ne!

01 08 2016

Bosanska legenda pravi, da sta nekoč živela dva faraona – Ramiz in Ramzes. Ramzes je odšel gradit piramide v Egipt, Ramiz pa v Bosno.

Najprej moram napisati, da sam kakšne večje pozornosti novicam o tem, da so v Bosni odkrili piramide do letos nisem posvečal. Pa ne zato, ker bi bilo to povsem nemogoče, ampak preprosto zato, ker je Balkan v svetovnem merilu praktično sinonim za natego in ne bi bilo nikakršno presenečenje, da so njihove piramide samo še ena natega več na precej dolgem seznamu nateg, ki imajo svoje korenine na Balkanu. Beseda “NATEG” bi morala po moje postati mednarodna označba za prevaro, tako kot je recimo znak “SOS” mednarodni znak za klic na pomoč!

Letos sem potem začel prebirati zapise o teh piramidah na internetu in gledati nekatere posnetke na Youtubu. Na podlagi videnega sem dopustil možnost, da bi lahko bilo poleg veliko dima tu tudi nekaj ognja, predvsem pa me je čudilo, kako bi se lahko neka popolna izmišljotina ohranila dolgih deset let. Tako sem se potem odločil, da grem po poti številnih novodobnih romarjev in se odpeljem v 520 km oddaljeno Visoko v Bosni ter se prepričam na lastne oči, kakšne piramide so odkrili Bosanci.

Via Michelin je sicer predlagal pot čez Banja Luko in mejni prehod Bosanska Gradiška, boljša možnost pa je mejni prehod Slavonski Brod, ker se tako dlje pelješ po hrvaški avtocesti. V Bosni vožnja večinoma poteka po lokalni oziroma magistralni cesti razen zadnjih nekaj 10 km od Zenice dalje, kjer pa je zgrajena avtocesta. Je pa potrebno biti pozoren na radarje in policijske zasede, ki se občasno pojavljajo ob cesti, pri čemer težavo povzroča še po mojem mnenju slabo urejena cestna signalizacija, saj dostikrat sploh ne veš kakšna naj bi bila omejitev na določenem odseku, manjkajo znaki za konec naselja itd. Ampak več kot 7 ur vožnje ni problem, ker si potem nagrajen s pogledom na najvišjo piramido na svetu!

Ali pač ne?

Trenutno najbolj vroče domnevno (pseudo) arheološko najdišče na svetu se nahaja v Bosanskem kraju Visoko, kakšnih 30 km iz Sarajeva na vzhodnem delu vzpetine Visočica, ki naj bi bila po mišljenju nekaterih pravzaprav največja in tudi najstarejša piramida na svetu ter delo človeških rok.

Ker v okolici tega (pseudo) nahajališča ni nekih urejenih parkirnih prostorov moraš ponavadi parkirati nekje v mestu in se potem peš prek čaršije odpraviti na hrib. Tu je mene takoj napadla iz zasede neka ciganka, ki mi je bila pripravljena pokazati to nahajališče, seveda za denar, kar pa sem ocenil da ne potrebujem. Ampak ona je vztrajala, jaz pa tudi, tako da posel ni bil sklenjen. Kot sem slišal pa so se pod (pseudo) piramido naselili cigani (pravno bolj korektno romi ali zaradi mene lahko rečemo tudi “nomadi”), ki so očitno začutili priložnost za lahek zaslužek, ker se tam sedaj sem pa tja kdaj valijo trume naivnežev (kot truma sem imel v mislih skupine od enega do treh, ker neke množice turistov jaz nisem opazil).

Do (pseudo) arheološkega najdišča na Bosanski piramidi Sonca, ki je dobila ime menda po piramidi Sonca v Mehiškem Teotihuacanu, vodi precej strma krajša pot.

slika_1

slika_2

Ob poti je v sadovnjaku narejena nekakšna predavalnica ali pa gre morda celo za nekakšen “New Age” sakralno spiritualni objekt z improvizirano prižnico, zbito iz lesenih bio desk. Ker tam naokrog ni bilo nikogar, razen nekega čudaka, ki bi skoraj ubil psa s kamenjem, ker mu je preganjal kokoši po dvorišču, mi ni uspelo izvedeti, čemu to vse skupaj služi. Ampak ker smo v dolini Bosanskih (pseudo) piramid gre sigurno tudi v tem sadovnjaku za veliko pozitivne energije, morda pa se da izpod pulta dobiti tudi kakšno domačo slivovko, ki prečisti še tako zapackane čakre oziroma ostanke prejšnjih (slabih) reinkarnacij.

slika_3

slika_4

Zanimiva za pogledat sta tudi tale dva drevesa, ki sta se nekoliko preveč zbližala. Ker v psedo znanosti tudi drevesa čutijo sem prepričan, da gre tule za tisto pravo ljubezen, ki je možna samo med dvema drevesoma in to na piramidi Sonca, kar ne more biti samo slučaj. Ni pa teh dveh simpatičnih dreves kot kaže še nobeden od teh pseudo znanstvenikov opazil, tako da imata zaenkrat še blažen mir pod (oziroma nad) Soncem.

slika_5

Tu potem pa pride tisti zabavni del in pravi razlog mojega obiska tega kraja, samo (pseudo) arheološko najdišče oziroma arheološko Medjugorje.

slika_6

slika_7

slika_8

slika_9

slika_10

slika_11

slika_12

To je v parih slikah v bistvu vse od nahajališča na največji pseudo piramidi na svetu.

Samo pobočje je bistveno bolj strmo kot izgleda na nekaterih fotografijah in ko pogledaš navzdol imaš občutek, kot bi gledal po Planiški velikanki.

Na eni izmed tabel se lahko podučiš, da to kar tu vidiš je v bistvu beton, ki je superioren po svoji čvrstosti in kar naj bi potrdili tudi neimenovani inštituti za materiale iz Francije, Italije in BiH.

slika_13

Na drugi taki informativni tabli pa je pojasnjena starost piramide pri čemer je naveden podatek, da je (pseudo) piramida stara 29,200 let plus minus 400 let.

slika_14

Torej graditelji te (pseudo) piramide naj bi bili sposobni izdelovati beton in to praktično že pred 30.000 leti (!), ko so ostali ljudje še z gorjačami lovili medvede in se skrivali po jamah. Pa ne samo to. Kot sem zasledil na večih koncih po internetu naj bi bil ta beton celo bolj kvaliteten, kot smo ga ljudje sposobni izdelati sedaj! Koliko betona je bilo potrebno zmešati, da se sezida 210 metrov visoko piramido pa presega mojo domišljijo oziroma se to da verjetno izračunat za kakšen doktorat na pseudo fakulteti.

S stališča pseudo znanosti je zanimiv tudi tale posnetek, kjer se lepo vidi, kako je nad betonsko piramido tekom 30.000 let nastala kakšnih 50 cm debela plast zemlje. Menda taka plast nastaja s hitrostjo 1 cm na vsakih 200 do 300 let, kar je moram reči tudi mene presenetilo, saj sem pričakoval, da lahko zemlja nastane hitreje.

slika_21

Sama pseudo piramida Sonca je videti od daleč takole:

slika_15

Iz tega zornega kota moraš imeti dejansko bujno domišljijo, da vidiš piramido.

Na vrhu hriba se sicer nahajajo neki ostanki utrdbe iz srednjega veka, ki pa je verjetno zares arheološko najdišče. Je pa vprašanje, koliko časa bo ta utrdba še lahko kljubovala zobu časa oziroma bolje rečeno pseudo arheologiji, ki želi iz tega hriba za vsako ceno narediti piramido.

slika_16

Ko sem tole videl v Bosni moram reči, da preprosto nisem vedel kaj naj si mislim. Zadeva ne deluje tako prepričljivo, da bi lahko to brez zadržkov kupil oziroma verjel, da sem dejansko videl največjo piramido na svetu, na drugi strani pa se ne da povsem ignorirati vse te informativne table in (resda neimenovane) inštitute s svojimi ugotovitvami.

Ampak po mesecu dni od povratka iz Bosne sem prišel do zaključka oziroma spoznanja, da tu po mojem mnenju piramid ni in da gre za čisto navadne hribe, kar pa potem pomeni, da je celotna zgodba o Bosanskih piramidah dejansko nateg. Mi je pa ob vsem tem nerodno, ker sem potreboval toliko časa, da sem prišel do te ugotovitve, ampak vse skupaj je res ena velika Bosanska zmešnjava, kjer je težko nedvoumno ugotoviti, kaj je res in kaj ne, saj je nasprotujočega si materiala na internetu zelo veliko, na terenu samem pa ničesar oprijemljivega.

Za kakšno piramido gre v primeru hriba Visočica (pseudo Sonce) je morda še bolj kot ogled na terenu v Bosni uporaben program Google Earth (koordinate tule) kjer se da lepo videti 3D model terena z različnih zornih kotov. Namreč severna in delno vzhodna stran sta dejansko na prvi pogled videti kot bi gledal stranice piramide, ampak čim pogled rotiraš pa iluzija piramide hitro izgine, sploh ker sam hrib deluje kot del ostalega hribovja v okolici in si ne predstavljam, da bi lahko hribi v okolici nastali kasneje kot pseudo piramida, pri čemer siloviti tektonski premiki ob tem procesu ne bi porušili človeške gradnje, pa ne glede na kvaliteto (pseudo) betona.

google_earth_1_1

Beton iz katerega je piramida zgrajena po mnenju geologov dejansko ni beton, ampak kamenina konglomerat, je pa o sami geologiji teh Bosanskih hribov oziroma pseudo piramid (vseh skupaj naj bi jih bilo menda kar pet) veliko napisanega tule.

Še preden sem šel v Bosno so mene še najbolj prepričali če lahko temu tako rečem posnetki nekakšnih tlakovcev ki so jih odkopali na pseudo piramidi Meseca (hrib Plješevica), ampak tudi v tem primeru se izkaže, da je take tlakovce sposobna narediti tudi narava sama, brez posega človeških rok.

Po vseh teh spoznanjih so zame pseudo Piramide v Bosni bolj psihološko sociološki kot kakšen arheološki fenomen, saj kakor sedaj gledam na vse skupaj je to postalo nekakšen kult oziroma morda še najbližje nekakšni “New Age” religiji, kjer moraš pač brezpogojno verjeti in potem vidiš v teh Bosanskih hribih piramide ter veliko mistične pozitivne energije najrazličnejših pojavnih oblik. Cel ta cirkus pa potem izkoriščajo nekateri za pseudo spiritualni turizem, ki očitno po tolikih letih še vedno privablja v Bosno nekatere z željo po “osebni rasti” (če že potrebujejo tako “osebno rast” jim lahko tudi jaz prodajam kilo banan po sto evrov).

Na vzpetini poleg Visočice je zrasel celo manjši in moram reči lepo urejen hotel, so pa pozabili urediti cesto do njega, saj je ta z obeh strani tako ozka, da se razen na redkih mestih praktično ne moreta srečati dva avtomobila, ob močnejših nalivih pa je prevozna samo če imaš kakšnega terenca in po možnosti ne mestnega, ker tak šminkerski avtoček bo nasedel na udarnih jamah.

slika_17

slika_18

slika_19

slika_20

Mene so najprej namestili v neko sobo, ki je obupno smrdela po kloru, ampak po pritožbi so me premestili drugam, tako da to po mojem mnenju ni moglo bistveno vplivati na moje dojemanje Bosanskih piramid oziroma smrad ni zamašil tistih glavnih čaker, ki bi morale iz teh Bosanskih hribov pričarati piramide.

Da je ta psihološko sociološki fenomen teh pseudo piramid po desetih letih še vedno tako živ, da v Bosno prihajajo občudovat te hribe turisti iz različnih držav, pri čemer smo Slovenci bi rekel kar v večini (veliko je tudi organiziranih skupin), gre zasluga po moje predvsem karizmatični osebnosti “odkritelja” ter glavnega promotorja teh pseudo piramid dr. Semirja Osmanagića (v angleščini Sam Osmanagich).

Sam ga sicer še nisem videl predavati v živo, ampak na posnetkih, ki sem jih videl na Youtubu on kar žari, ko razlaga o teh pseudo piramidah in prastarih energijah, ki so s tem povezane. Če tak človek trdi, da so piramide uporabljale stare civilizacije za komunikacijo med sabo po različnih kontinentih potem temu verjame na besedo veliko ljudi, brez da bi se sploh spraševali o smiselnosti ali verjetnosti take trditve, sploh ker je v ozadju menda še božja geometrija in schumannova resonanca. Karizmatiki sevajo pač neko posebno energijo in če ti karizmatik pride na dom prodajat kuhinjske lonce kupiš vse, kar ti ponuja, ker pač deluje prepričljivo. In seveda seva. Veliko pozitivne energije.

Ampak nategi je potrebno slej ko prej reči preprosto…natega (angleško hoax), pa ne glede na to, kakšen karizmatik ti to prodaja!

Jaz sem prepričan, da ima Bosna veliko naravnih lepot, ki jih lahko ponudi turistom, pri čemer je v Bosni vse vsaj za tretjino ceneje kot pri nas. Bi pa morali po moje Bosanci graditi turizem kot gospodarsko panogo na poštenju in prijaznosti do turistov, kar se jim bo dolgoročno edino splačalo. To jim od srca privoščim, ker so res veliko pretrpeli in te prizadene ko vidiš preštevilna pokopališča, ki so posledica vojne in morije po razpadu bivše Jugoslavije.

Farbanje kristalov kamene strele z rdečo in modro barvo pa po moje ne bo najbolj pravi pristop.

Obstaja pa seveda tudi par promilov ali še manj možnosti, da gre v Bosanski dolini piramid dejansko za piramide, ki so delo človeških rok. Ampak teh par promilov je enako tudi možnosti, da resničnost sploh ne obstaja in mi živimo v Matrici, torej svetu, ki je umetno ustvarjen in povsem navidezen.

Ne more pa mi ustvarjati umetne resničnosti kar vsak karizmatik z veseljem do pseudo arheologije in veliko energije za širjenje svojih fantazij!


Opomba pod črto: Ker gre v primeru pseudo piramid v Bosni dejansko za nekakšno “New Age” religijo sam nikakor ne želim komerkoli pokvariti te religiozne izkušnje, saj je vse zapisano zgolj moje osebno mnenje! Religija in zdrava pamet oziroma logika pa že od nekdaj ne gredo najbolje skupaj.

Pokemon No Go

26 07 2016

Sam načeloma nima nič proti igrici Pokemon Go, dokler se igralci uspešno izogibajo mojega vetrobranskega stekla in me ne motijo na WC-ju. Se mi pa ne zdi primerno, da take igrice igra predsednik države na službenem telefonu, sploh ker že ima zlato ribico v kabinetu in tako vse skupaj izpade preveč otročje!

pahor_goFoto: Dejan Javornik

Imamo pa Slovenci že kar nekaj izkušenj z igricami tipa “augmented reality” (obogatena resničnost), tako da smo tudi na tem področju nekakšni pionirji. Že pokojni bivši predsednik vlade in države dr. Janez Drnovšek se je šel eno takšno igrico ki se je takrat imenovala “Zgodba o uspehu” ali nekaj takega in je bila plod našega, domačega znanja oziroma bolje rečeno domišljije. Sem pa pozabil kaj točno je on lovil…

Velikih barab in tranzicijskih kriminalcev sigurno ne.

Vodni tobogan velikan

25 07 2016

Načeloma se o dolžini vodnih toboganov ne razpravlja, ampak če pa nekdo pretirava, je temu preprosto potrebno reči PRETIRAVANJE.

V soboto in nedeljo so na Kongresnem trgu v Ljubljani postavili 150 metrov dolg napihljivi vodni tobogan. Za vse nas ljubitelje vodnih toboganov je bila to fantastična novica, saj mora biti spust po tako dolgem toboganu in še sredi Ljubljane nekaj posebnega.

Sam sicer tega tobogana nisem videl ali celo preizkusil v živo, po slikah sodeč pa se temu nikakor ne more reči 150 metrov velik tobogan, čeprav je tudi res, da verjetno pri nas še ne obstaja uredba ali odlok ministrstva za promet (ali morda okolje in prostor – odvisno kdo je pristojen za vodne tobogane), ki bi natančno predpisoval, kako se pravilno meri dolžina tobogana.

toboganFoto: Siol

Ta tobogan je bil po moje v najboljšem primeru dolg 10 metrov, brez enega samega zavoja in z iztekom, ki je pa morda res dolg 100 metrov po ravnem. Je bilo pa verjetno prvotno mišljeno, da bi trasa tobogana potekala iz Ljubljanskega gradu, nakar so se iz meni nerazumljivega razloga premislili in tobogan postavili na ravnem, kar je sicer klasična napaka pri načrtovanju atraktivnega vodnega tobogana. Ampak glede na to, da je napravo menda projektiral Vodovod-Kanalizacija je končni rezultat presenetljivo dober, saj ima tobogan kljub vsemu 10 metrov naravnega umetnega padca.

Glede na to, da smo Slovenci znani po raznih dolžinskih rekordih v smislu najdaljša mortadela, baklava, kranjska klobasa in podobno je pa teh 10 metrov naklona po moje ena velika izgubljena priložnost, saj bi bil brez tega naklona tole zanesljivo najdaljši povsem ravni vodni tobogan na svetu za v Guinnessovo knjigo rekordov.

Sam sem šel v nedeljo tako raje na kopališče Kodeljevo, ki ima če se ne motim v Ljubljani največji vodni tobogan s tremi zavoji in to ne po ravnem. Sem pa vedno znova presenečen kako nekateri, zlasti pa starejše ženske še vedno ne razumejo, da to niso samo “otroški” tobogani in da ni nikjer napisane starostne omejitve (ali teže), do katere se še lahko spuščaš po toboganu ter da je pljusk vode premo sorazmeren teži telesa, ki prileti vanjo.

KOPALISSCCE - PANORAMAFoto: Aleš Černivec/Delo

Meni se kar pogosto na teh vodnih toboganih dogaja, da moj udarni vodni val zmoči novo frizuro ali pa celo kar potopi kakšno gospo ko čaka v vodi da prileti po toboganu njen sine ali vnuček. Ena gospa v nedeljo sploh ni mogla zapreti ust od začudenja, kako je kaj takega sploh možno.

Tako čudno te gledajo po moje če greš s konjem na avtocesto.

Maskota državnega uradnika

22 07 2016

Tole je moj predlog za maskoto državnega uradnika (v ozadju na sliki policistka Malči Hop, ki bo v drugem delu Zootropolisa menda pogumno preganjala skorumpirane uradnike):

uradnik_1

Vsak državni uradnik bi moral dobiti ob zaposlitvi prek vez in poznanstev tako maskoto, ki bi jo moral postaviti na vidno mesto, tistim najbolj pridnim in marljivim pa bi potem za nagrado to maskoto vzeli.

Tako bi kot uporabnik storitev državne uprave takoj vedel, s kom imaš opravka in koliko let bo neuspešno reševal pritožbo na sosedovo nezakonito gradnjo na parcelno mejo.

Visoko šolstvo kot dober biznis

20 07 2016

Da je visoko šolstvo v kapitalizmu postalo v prvi vrsti predvsem dober biznis dokazujejo tudi ceniki za nekatere njihove “storitve”.

Sam sem že pred časom zabrisal v smeti komunistično diplomo krvavo rdeče barve, ki mi jo je izdala takratna Univerza Edvarda Kardelja. Sedaj sem želel priti do duplikata in iz Fakultete za elektrotehnike so mi odgovorili, da me bo to stalo neverjetnih 158,11 €! To naj bi bilo v skladu s cenikom, ki ga je sprejela Univerza v Ljubljani in predvidevam, da je v to ceno vključen samo tisk duplikata, torej brez pripadajočih kanapejev oziroma tapasov in zaigranega nasmeha rektorja.

Ker se mi je cena zdela oderuška sem prosil, da mi v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja pošljejo specifikacijo, kako so do takšne visoke cene prišli. Torej koliko stane tisk duplikata, kakšni so manipulativni stroški, davek, dobiček itd. Odgovora sicer nisem dobil, je pa tudi molk odgovor in to zelo zgovoren.

Sem pa opazil, da so tudi nekatere druge cene “storitev” slovenskih fakultet izjemno zasoljene in očitno fakultete na študentih v kapitalizmu znajo dobro služiti. Recimo izdaja sklepa o podaljšanju študija stane na neki zasebni fakulteti okrog 40 €!  Torej 40 € za navadno potiskano A4 stran papirja, ki se jo natisne iz vnaprej pripravljenega obrazca! Če bi bil jaz zaposlen na fakulteti bi študente zanalašč zajebaval, samo da mi čim več plačujejo za take obrazce po 40 €.

Če primerjamo ceno izdelave duplikata diplome s povprečno neto slovensko plačo dobimo za 172 ur dela zaokroženo navzdol skromnih šest duplikatov, torej šest trših platnic z grbom univerze in potiskan papir z osebnimi podatki ter smerjo študija. In v primeru tiska duplikatov diplom zanesljivo ne gre za ročno delo, ampak ima univerza verjetno sklenjeno pogodbo s kakšno tiskarno, pri čemer cena enega izvoda po mojem mnenju ne more presegati 20 €. Po tem, koliko duplikatov diplom dobiš za eno povprečno plačo sodi slovenski delavec tako med ene najslabše plačanih v EU, če ne celo širše. Je pa po drugi strani res, da je cena duplikata diplome v primerjavi s ceno izdaje sklepa o podaljšanju študija smešno poceni.

Ampak da smo prišli do sem oziroma bolje rečno tako nizko je krivda po moje predvsem v incestnem odnosu med resornim ministrstvom, ki bi moral narediti red v visokem šolstvu in skrbeti za to, da iz fakultet prihaja usposobljen kader, ki bo na trgu delovne sile konkurenčen in diploma ne bo samo ničvreden papir ter fakultetami, kjer jim je očitno pohlep povsem zameglil razum in so tako kot v zdravstvu začutili, da bi tudi to področje lahko postalo predvsem dober posel za izbrance pod krinko “brezplačnega” visokega šolstva.

Naše visoko šolstvo dejansko še zdaleč ni brezplačno, saj so stroški tako za študente, kot tudi za davkoplačevalce visoki, o kvaliteti pa nima smisla niti razpravljati, saj so po moje številne fakultete močno pod nivojem boljših srednjih šol (so seveda tudi svetle izjeme). Da bi fakultete in resorno ministrstvo zares videli, koliko je naše visoko šolstvo dejansko vredno na trgu pa bi morali po moje obvezno uvesti šolnino, država pa bi lahko ponudila brezobrestne kredite za študente. Potem bi se hitro izkazalo, da lahko večino fakultet kar zaprejo, marsikateri nesojeni študent pa bi si našel raje kakšno resno delo, namesto da vedri po predavalnicah in študentskih žurih ter tako izgublja dragoceni čas (dobro, kvaliteten žur resda ni izgubljen čas, dolgčas v predavalnicah pa zanesljivo).

Sem se pa odločil, da duplikata diplome za tako oderuško ceno pač ne bom zahteval. Za tak denar jaz na Balkanu lahko kupim novo diplomo poljubne smeri oziroma če si že kupujem papir je smiselno potem vzeti kar doktorat.

Kamnite krogle v Zavidovićih (2)

15 07 2016

Na drugi lokaciji, ki se nahaja par kilometrov stran od prve v naselju Podubravlje na levi strani reke Bosne je nahajališče kakor je meni znano ene same kamnite krogle, je pa ta res ogromna in če sem prav prebral je to največja najdena kamnita krogla v Evropi.

slika_1

slika_3

slika_5

slika_6

Tole na spodnji sliki je nekakšen “Turistično informacijski center” ob tem arheološkem najdišču, še pred centrom pa stoji tabla, na kateri je z roko napisano, da se nahajaš na zasebnem zemljišču. Ob mojem obisku tu ni bilo nikogar, tako da nisem mogel vprašati glede vsebine hladilnika, sem pa prepričan, da bi se dalo dobiti kakšno domače žganje ali zdravilno vodo za 10 evrov ko ta center deluje. Mene pa je tale improvizirana hišica v gozdu spomnila na film Petek 13, drugi del, tako da sem se ob tem počutil kar malce nelagodno, sploh ker nisem vedel, kdo se bo prikazal iz gozda oziroma kdo je lastnik te parcele.

slika_7

Je pa s to kroglo povezana meni še nepojasnjena misterija. Namreč fotografiji krogle, ki sem jo naredil jaz in fotografija domnevno iste krogle na kateri je dr. Semir Osmanagić (on je odkril to kroglo in “piramide” v Visokem) se presenetljivo razlikujeti in ne zgolj v petdeset odtenkih sive barve, ki na moji fotografiji prevladuje.

slika_2

slika_8
vir: piramidasunca.ba

Sami vzorci na krogli so videti enaki, se pa zdi, kot bi bila spodnja krogla nekoliko pomanjšana in rotirana navzgor in v desno. Ampak glede na to, da cela krogla sploh še ni odkopana si ne predstavljam, kako bi bilo to sploh izvedljivo!

Je pa seveda res, da je na spodnjem posnetku odkopan manjši del krogle kot na sliki zgoraj in da je posneta iz drugega zornega kota, vendar ne ujema se tudi okolica krogle oziroma hrib nad njo.

Kamnite krogle v Zavidovićih (1)

15 07 2016

Konec junija sem šel gledat “piramide” v Bosno, med potjo pa sem se ustavil še pri kamnitih kroglah v Zavidovićih. Samo nahajališče teh krogel je kakšnih 10 km od glavne ceste nekje med Dobojem in Zenico. V kraju Žepče se zavije dol iz glavne ceste proti kraju Zavidovići kjer sta dve lokaciji, kjer so našli kamnite krogle.

Fenomen kamnitih krogel je kot kaže podobno kot piramide globalen, saj so jih našli že na različnih koncih planeta (Kostarika, Rusija, Balkan itd.), pri čemer naj bi bile nekatere od najdenih kamnitih krogel naraven pojav. Za te krogle v Zavidovićih težko rečem ali so naravne ali delo človeških rok. Vsaj na nekaterih so vidni sledovi obdelave, pa tu ne mislim vklesane podpise tipa “Nedžad bio ovde” in ljubezenska sporočilca, ki so novejšega datuma. So pa menda prve takšne kamnite krogle našli v Srednji Ameriki, natančneje v Kostariki leta 1930, ko so sekali gozd za nasad banan.

Te kamnite krogle v vasi Zavidovići naj bi odkrili že v 60 letih prejšnjega stoletja, vendar do “odkritja piramid” v kraju Visoku to ni bilo za njih nič posebnega. Pač krogle v neki soteski oziroma strugi manjšega potoka. Ko so “odkrili piramide” pa so kot kaže še prebivalci kraja Zavidovići skočili pokonci in se pohvalili, da pri njih ležijo pa neke kamnite krogle, če bi lahko še to kdo prišel pogledat in jim po možnosti postavil turistični park, kjer bi turisti puščali denar. Je pa ta del še zelo v povojih, saj so kot je videti v hudi dilemi v kakšno smer vse skupaj zapeljati. Samo upam, da jim preden se oni odločijo kaj s tem kdo teh krogel ne odpelje izpred nosu.

Prvo nahajališče krogel v Zavidovićih se nahaja na desni strani reke Bosne v neki soteski.

slika_1

slika_2

slika_3

slika_4

slika_5

slika_6

slika_7

slika_20

slika_8

slika_9

slika_10

slika_11

slika_12

slika_13

slika_14

slika_15

slika_16

slika_17

slika_18

Vse kamnite krogle na tej lokaciji niso v najboljšem stanju. Kot kaže se je tudi v Bosni ponovila zgodba iz Kostarike, kjer so ljudje razbijali krogle ker so mislili, da se v njih nahajajo zakladi. Teh krogel je bilo očitno tudi bistveno več. Nekatere, sploh tiste lažje so dobile noge. Okoliški prebivalci so jih verjetno vozili domov za okras na vrtu ali kaj podobnega.

Na poti nazaj od tu do avta smo srečali domačina, ki je v avtu prevažal mešalec za beton in je dejal, da gre “polirat kugle”… Mene je kar srh spreletel, saj sem mislil, da polira te prave kamnite krogle, v bistvu pa on doma dela majhne kamnite kroglice, ki jih prodaja kot spominke. Menda Kitajci to z veseljem vse pokupijo. Verjetno pa mu še ni prišlo na misel, da bi izdelavo spominkov outsourcal na Kitajsko, kjer bi mu te spominske krogle delali za polovico njihove cene (že ta je vsaj za tretjino ali polovico nižja kot pri nas) in zabavno bi bilo videti, ko bi Kitajski turisti v Zavidovićih kupovali Kitajske kamnite krogle za spomin.

Vsak domačin pa seveda tudi z veseljem razloži, da te kamnite krogle oddajajo “pozitivno energijo” in da “zdravijo” (ali to velja tudi za tiste, ki so bolj jajčaste oblike mi ni uspelo izvedeti).

Oznaka za WC

13 07 2016

Tole je oznaka za WC v Arheološko – turističnem parku Ravne v kraju Visoko (Bosna), kjer so med drugim našli še par Bosanskih piramid oziroma pravilneje napisano “piramid”:

wc_1

Oznaka za WC (Visoko – Bosna)

Moram reči da toplo pozdravljam idejo, da se tudi nezemljane topogledno enakovredno obravnava, kar je danes še precejšnja redkost. Žal pa potem samo stranišče nima tretjih vrat, tako da si kot nezemljan verjetno v dilemi, kako je vse skupaj zamišljeno in katera vrata so prava, da ne bo nepotrebnega vreščanja.

wc_2

Gre pa pri vsem skupaj preprosto povedano za bosansko naivnost, saj kakor je meni znano pri nezemljanih do sedaj še niso uspeli odkriti anusa (medicinski izraz za rit), tako da verjetno tudi stranišč ne potrebujejo. Tako napredni biološki organizmi so namreč sami sposobni sintetično ustvariti hrano, ki jo potrebujejo za preživetje in vse kar zaužijejo tudi koristno porabijo, tako da ni nič…

Je pa splošno znano, da je nasmejat nezemljana na Zemlji težko in upam, da je Bosancem s to tablo vendarle uspelo privabiti kakšen nasmešek na njihove sicer resne obraze. Kot nezemljan na tem planetu si pač vedno v strahu, da te kdo mimogrede ne poje, ali razreže v imenu neke pseudo znanosti, ki je v Bosni kot kaže zelo dobro razvita.

Vrtnarjenje kot terapija

25 06 2016

Zadnjič sem v eni izmed knjigarn videl zanimiv napis na kovinski tablici:

slika_1

Torej nekaj v smislu da je vrtnarjenje oziroma obdelava vrta ceneje, kot pa (psiho)terapija, poleg tega pa dobiš še paradižnike. Sam napis sicer obstaja v različnih izvedbah:

slika_3

Ker se mi je ideja zdela vredna pozornosti sem se za začetek lotil nečesa lažjega – sajenja trave in sicer sem posadil kar božično žito sredi poletja, ker so mi v semenarni obljubili takojšnje rezultate brez velikega napora. In res, tale trava raste kot nora in imaš hitro konkretne rezultate oziroma kup bujnega zelenja v stanovanju:

slika_4

slika_5

Po parih dneh je tele travice potrebno že zvezat da ne štrli vse naokrog kot kakšen nepočesan hipi po večdnevnem rock maratonu. Verjetno se bo kdo vprašal, čemu služijo vetrnice, kar moram reči da je dobro vprašanje. Ampak po pravici povedano ne vem odgovora. So pač okras, če bi pihal veter bi se verjetno tudi vrtele. Kupil sem jih pa zato, ker so mi bile všeč na prvi pogled. Enkrat bodo že prav prišle, sem si mislil, ko sem s težkim srcem prepustil prodajalki v Obiju da zlorabi mojo bančno kartico za nekaj, kar takrat sploh nisem vedel, ali bo kdaj prav prišlo. Pločevinka Heinekene z rdečo zvezdo, ki malce obudi spomine na našo bivšo skupno državo pa vem čemu služi. Za zalivanje.

Jasno, ni pa tole še paradižnik in tele trave se tudi ne da pokaditi, razen če nisi res že močno zadet in ti je vseeno, kaj kadiš.

Ali se sedaj počutim kaj bolje? Ne vem…drugače bom rekel. Ali je to drugače tudi bolje pa potrebujem nekaj več časa.


Follow

Get every new post delivered to your Inbox.

Join 27 other followers

%d bloggers like this: