Archive for the ‘Mnenje’ Category

Borovniška komunala šla v nebo

23 03 2017

Komunalno podjetje Vrhnika je občane Borovnice marca 2017 presenetilo z (novim) dvigom zneskov na položnicah in podražitev je praktično zopet za 100%.

Sam sem šel gledati v mojo spletno banko zgodovino plačil položnic za komunalo in od leta 2013 do danes se je znesek na položnici pri meni zvišal za štiri krat (z besedo ŠTIRI KRAT)!

Tako se niso cene dvigale niti za časa najhujše inflacije v bivši Jugoslaviji.

Same podražitve so bile izvedene kot sem opazil v dveh večjih korakih in sicer so obakrat znesek na položnicah množili z dva. Verjetno zato, da ni veliko dela s popravljanjem računalniškega programa za tiskanje položnic oziroma se to da popraviti verjetno kar v samih nastavitvah. Tam, kjer so v ozadju kakšne obsežne študije in izračuni je podražitev običajno za 38,9% ali recimo 82,6%, da ne izgleda že na prvi pogled kot nek cenen nateg. Tu pa kar lepo množijo krat dva oziroma 100% podražitev (vem, tu bodo trdili, da to ne drži in da je podražitev dejansko za 106,43%, ampak to me ne prepriča). Danes plačaš 15 €, potem 30 €, pa 60 € in tako naprej. Nekakšno novo matematično oziroma komunalno zaporedje. Je pa prednost takega sistema vsaj ta, da natančno veš, kakšen bo znesek na položnici ob naslednji podražitvi (120 € je pravilni odgovor).

Ob tem je naravnost ironično, da sodimo med občine, kjer je odstotek ločenih odpadkov najvišji in smo tako občani postali nekakšni zunanji sodelavci komunalnega podjetja Vrhnika, ker za njih zbiramo surovine. Jaz menim, da bi nas morali, če že drugega ne, povabiti vsaj na njihove novoletne zabave. Tako bi se vsaj enkrat letno lahko družili skupaj, da se malo bolje spoznamo, če smo že postali sodelavci.

Včasih je komunalno podjetje praktično vsak teden odvažalo črne kante za smeti (temu sedaj rečejo mešani odpadki), sedaj jih odvažajo samo še enkrat mesečno (to inovacijo so uvedli leta 2013) in če bo šlo tako naprej, bodo v prihodnje sploh ukinili odvoz teh črnih kant in bomo morali občani sami pripeljati mešane odpadke na deponijo, kar nam bodo potem dodatno zaračunali. Pač, komunala sedaj deluje po sistemu poskusimo, dokler se da, v ozadju pa seveda dela močna propagandna mašinerija, ki nas z letaki, zgibankami in oglasi v časopisih prepričuje, da to počno v dobro nas, okolja, galaksije in vesolja. Skratka, čisti komunalni altruizem in nikakor ne klasični nateg pod geslom – za bistveno več denarja bistveno manj storitev!

Po mojem takšne res enormne podražitve komunale samo v parih letih sploh ne bi smele biti “politično možne”, saj je lahko končni efekt ta, da bodo besni prebivalci pričeli zlivati gnojnico v potoke, smeti pa odvažati na barje ali v okoliške gozdove. Kaj točno pomeni izraz”politično ni možno” dobro vedo v Mariboru na primeru radarjev.

Sicer sam razlog, zakaj se je morala cena komunalnih storitev tako enormno povišati v naši občini naj bi bile investicije v komunalno infrastrukturo, saj se naj bi po podatkih občine Borovnica vrednost le te povišala v zadnjih 4 letih za 7,5 MIO € in od tega naj bi samo novo zgrajena čistilna naprava stala 3,8 MIO € z DDV. Ob tem se sicer občina pohvali, da je pridobila za te investicije 4,8 MIO € nepovratnih sredstev iz kohezijskih skladov EU in proračuna RS, tako da je sama za to morala zagotoviti nekaj več kot 2 MIO €. Kot kaže beseda “nepovratna” na tem primeru pomeni to, da njim tega denarja ni potrebno vrniti, ga pa zato kot dobri gospodarji izterjajo od občanov in temu se potem reče “amortizacija investicije”. 

Torej če bi nekdo hipotetično taki mali občini podaril 50 MIO € “nepovratnih sredstev” za izgradnjo komunalne infrastrukture, občina naredi vse na novo, trikrat vse preplača, vgradi najdražje materiale in predimenzionira čistilno napravo za nekajkrat, potem pa občani dobijo položnice za komunalo v znesku 300 €, ker je pač potrebno investicijo v celoti amortizirati!? Tole ti pa nažene strahu v kosti! Kako je kaj takega sploh mogoče?

In tako imamo sedaj na položnici za komunalo, ki jo tiska Komunalno podjetje Vrhnika navedenih cel kup nekih “omrežnin”. Omrežnina za odpadne vode, omrežnina za čiščenje odpadnih voda, omrežnina za kaj jaz vem kaj…Postavk je za celo A4 stran. Skupaj verjetno v povprečju na posamezno gospodinjstvo teh omrežnin nanese po zadnji podražitvi za prek 30 EUR. Nek občan je izračunal, da se je ena izmed omrežnin povečala čez noč kar za 450%!

Kar meni kot prvo pri celi tej zgodbi ni jasno je, zakaj podražitve komunale izglasuje občinski svet občine Borovnica, izgradnja komunalne infrastrkture naj bi bila v pristojnosti občine, a položnice izdaja Komunalno podjetje Vrhnika, torej nek čisto drug subjekt, kjer je občina samo manjša solastnica (18%)? Ali se vse te omrežnine, ki jih plačamo občani, dejansko porabijo namensko v občini Borovnica, ali je možno, da ta denar Komunalno podjetje Vrhnika porabi za plače, uspešnosti, novoletno zabavo ali morda gradnjo kanalizacije na Vrhniki? Ali komunalno podjetje odplačuje kredite, ki jih je najela občina za izgradnjo komunalne infrastrukture in jim za to računa kakšne provizije? Ali kdo na občini Borovnica sploh ve, koliko si vzame komunalno podjetje za te “posredniške storitve” oziroma koliko nas to stane?

Se pa ob vsem tem občina še pohvali, da celo subvencionira vsako gospodinjstvo s 6,56 € na mesec pri položnici za komunalo, tako da bi bile brez te “subvencije” te celo še višje. Je pa seveda zgolj vprašanje časa, kdaj se ta “subvencija” konča in se položnice v hipu zvišajo še za ta znesek, oziroma za novih 100%, ker je tako nastavljen računalniški program za tisk položnic in ker verjetno občinski svetniki mislijo, da se lahko komunala podraži samo v korakih po 100%.

Zanimiva je tudi zgodba 3,8 MIO € vredne naše nove čistilne naprave.

Občina Borovnica je do pred nekaj let štela okrog 3800 prebivalcev, pri čemer vsi sploh nimajo priklopa na komunalno omrežje (in zato menda ne plačujejo nadomestila za uporabo stavbnega zemjišča). Potem je stanovanjski sklad zgradil novo blokovsko naselje “Ob Borovniščici” in tako smo sedaj prišli že do številke 4300 prebivalcev. Vendar sama čistilna naprava pa je projektirana za 6000 prebivalcev oziroma populacijskih enot (PE), kot se temu strokovno reče. Pač, vizionarsko očitno občina verjame, da se bo število prebivalcev tako povečalo ali pa do bo prišla v kraj industrija, račun za to vizijo pa se enostavno pošlje (sedanjim) občanom.

Pri tako dragi čistilni napravi se marsikdo sprašuje, ali ne bi bilo potem ceneje, če bi si vsak sam zgradil svojo malo čistilno napravo pri hiši? Namreč za cca. 2.500 EUR, koliko znese preračunano na gospodinjstvo oziroma objekt približno ta skupna čistilna naprava, dobiš verjetno tudi že svojo lastno (in nekatere občine kot kaže za tak projekt ponujajo še subvencijo!). Ampak taka kalkulacija sploh ne bi smela po moje obstajati,  saj je nekako logično, da bi morala biti skupna čistilna naprava bistveno cenejša od individualnih, ne pa obratno!

Zadnjič sem v enem izmed dnevnih časopisu prebral, da se v svetu še vedno več kot 80% odpadnih voda izliva neprečiščenih. V EU se prečisti manj kot 70% odpadnih voda, v Sloveniji pa statistika pravi manj kot 60%. Občina Borovnica je tako s svojo moderno čistilno napravo, katere kapaciteta ima še 30% rezervo upam vsaj v tem pogledu v svetovnem vrhu! Obstaja pa po moje tu še nek grd trik. Namreč povsem možno je, da nekatere občine “v nulo” prečistijo kakce prebivalcev, verjetno pa imajo marsikje povsem drugačen odnos do velikih industrijskih onesnaževalcev, ker pač industrija lahko zagrozi, da se umakne iz kraja, občina pa je tako ob pomemben vir prihodka in seveda tudi prepotrebna delovna mesta. Torej če bi pogledali širšo ekološko sliko in upoštevali vse dejavnike, ki vplivajo na okolje je povsem možno, da prispeva sodobna in draga čistilna naprava k zmanjšanju onesnaženja voda bistveno manj, kot pa nam želi predstaviti oblast. Ob tem, da si veliki industrijski onesnaževalci odpustke za prekomerno onesnaževanje v nekaterih primerih lahko kar kupijo!

Kakor se jaz spomnim okrog moje parcele ni nihče kopal jarke za komunalo zadnjih 40 let in več. Torej če je ta infrastruktura zgrajena kvalitetno, ni potrebno vse menjati na 10 let, ampak morda na 40 let, vmes pa očitno samo sanirajo če poči kakšna cev.

Če predpostavim, da je 1500 gospodinjstev v občini plačnikov računa za komunalo in to pomnožim z 30 € raznih omrežnin na mesec, je to v 40 letih prek 20 MIO evrov. Me prav zanima, kakšna vse komunalna infrastruktura se bo zgradila z vsem tem denarjem in ali se ta denar dejansko namensko porablja (tu so seveda še zelo visoki komunalni prispevki in še kaj)? Po mojem mnenju ne in tu si pa jaz drznem biti vizionar. Država je tu očitno nekomu podarila licenco za krajo oziroma”licence to steal“!

Komunalno podjetje Vrhnika je v sodelovanju z občino Borovnica dokazalo, da so ljudje sposobni (zaenkrat še) povsem stojično prenesti tudi podražitve ranga nekaj 100% (!) in to v času, ko praktično ni bilo inflacije! Sedaj čakam, da to tehnologijo množenja zneskov na položnicah z dva povzamejo še elektro podjetja, državna radio televizija in kar je še drugih javnih služb, ki delajo v interesu ljudi in povsem v skladu z zakoni in predpisi, ki jih sprejema ta država.

Ko k temu projektu množenja z dva pristopi še FURS, smo pa gotovi!

Smrdi, smrdi, smrdi…kako smrdi…

S Sončkom gledati nateg

27 01 2017

Lansko poletje sem pisal o fenomenu “Bosanskih piramid” oziroma bolje rečeno fenomenu kako je možno, da se nek tak nateg lahko ohrani pri življenju dolgih deset let. In Slovenci smo eni glavnih sostorilcev pri tej Bosanski prevari. Me pa moti, da natego še vedno promovirajo tudi razni mediji in podjetja kot so turistične agencije.

Recimo znana turistična agencija Sonček oziroma Sonchek ima v svoji ponudbi izletov v letu 2017 razpisanih kar osemnajst terminov za izlet z naslovom “Bosanske piramide in Sarajevo”!

izlet_piramide

vir: Sonchek

V program izleta so (pravno) zelo spretno napisali za prvi dan …

V zgodnjih nočnih urah odhod iz Slovenije proti BiH. V dopoldanskih urah bomo prispeli v Visoko, mestece pribl. 30 km od Sarajeva. Kraj je v zadnjih letih deležen velike pozornosti, saj se tu nahaja zanimiv kompleks hribov, ki jih imenujejo bosanske piramide.

Torej poleg Sarajeva, ki je lepo mesto in vsekakor vredno ogleda je v ta izlet vključen tudi ogled zanimivega kompleksa hribov v kraju Visoko.

Mi je pa ob tem bolj kot ta kompleks hribov zanimivo to, kako smo do takšnih nateg postali ljudje tolerantni. Namreč če nam recimo nekdo v trgovini proda izdelek, ki ni to, za kar se deklarira ali gre recimo za pokvarjeno hrano po izteku roka, zaženemo vik in krik, vmeša se tržna inšpekcija itd. V takih primerih pa nič. Avtobusi polni izletnikov tudi po desetih letih od velikega “arheološkega odkritja” še vedno hodijo v Bosno gledati hribe…(ki jih nekateri imenujejo piramide).

Je pa seveda vse skupaj nekoliko bolj komplicirano. Namreč vprašanje je, kdo je sploh pristojen, da dokončno potrdi ali ovrže tezo, da so ti hribi piramide in delo človeških rok? Avtorji te prevare so spretno izkoristili medije in ustvarili vtis, kot da je “strokovna javnost” glede tega razdeljena. In kot “stroka” lahko tu nastopa čisto vsak šarlatan, ki raziskuje tako imenovane nadnaravne pojave ter naivnežem prek spleta prodaja kristale za hujšanje. Če karikiram…recimo da jaz trdim, da je moj pes dejansko ovca, ki izgleda kot pes in trume ljudi začno hoditi k meni gledati to čudo in kupovati spominke. Kdo bi bil v takem primeru pristojen da to traparijo ovrže, če pa nekateri željo v mojem psu videti ovco?

V letu 2017 jaz pričakujem, da se bo na hribu Visočica pastirčkom prikazal še kakšen prerok. To bi turizmu v kraju Visoko dalo nov zagon in napolnilo turistične kapacitete, ker tole z zanimivim kompleksom hribov po moje dolgoročno gledano nima neke velike perspektive.

Seveda pa vedno obstaja tudi nevarnost, da se komu na glavo poruši kateri izmed tunelov, ki jih kopljejo Bosanski “arheologi” pod piramidami in oblasti zadevo zaprejo.

Inteligentno križišče

25 01 2017

Tole inteligentno zasnovano križišče se nahaja v Ljubljanskih Prulah.

slika_1

slika_2

slika_3

Kot kaže je nekdo hotel prvotno da bi bilo to krožišče, zato je naredil ta krog na sredini, kasneje pa so se premislili  in iz tega naredili navadno semaforizirano križišče.

Če že imaš vozniški izpit je v bistvu vseeno, kako to čudno križišče prevoziš…nekateri ga vzamejo kot krožišče in naredijo obvoz, nekateri zapeljejo čez robnik na sredini, nekateri se morda celo ustrašijo in obrnejo.

Kaj pa če si na izpitni vožnji in se znajdeš pred takim križiščem (krožiščem)?

Tu pa zadeva ni več tako preprosta.

Kot vemo znajo najbolj zajebani profesorji in učitelji sestaviti taka zlobna vprašanja, kjer je vsa odgovor lahko napačen in tole inteligentno Ljubljansko križišče sodi v to kategorijo. Namreč če križišče izpelješ kot krožišče, torej krog na sredini obvoziš kot voznik na zgornji sliki si naredil napako, ker v križišču ni nikjer znaka da gre za krožišče, vendar tudi če ga vzameš kot navadno križišče in slučajno zapelješ čez robnik si spet naredil napako, ker vožnja čez robnike ni v skladu s pravili vožnje.

Na sredini tega križišča manjkajo samo še korita z rožami in iz brona ulit kip Zmajčka v naravni velikosti.

Podzemni rovi v Bosni so

05 08 2016

V enem mojih prejšnjih zapisov sem napisal, da jaz v Bosanskem kraju Visoko piramid na žalost nisem našel oziroma so tisto zame samo hribi.

Legenda pa pravi, da je dr. Semir Osmanagić že leta 2005, ko je v tistih Bosanskih hribih zagledal piramide napovedal prerokbo, da bodo slej ko prej odkrili tudi podzemne rove, saj so takšne rove, ki pod zemljo povezujejo piramide našli še povsod po svetu na takšnih arheoloških najdiščih.

Podzemno rovi Ravne so tako del ezoteričnega Gardalanda v kraju Visoko, oziroma so celo nekakšna glavna atrakcija tega spiritualno fantazijskega parka.

Najprej naj povem, da ti podzemni rovi dejansko so ter jih lahko vidiš in se po njih tudi sprehodiš brez da vklopiš bujno domišljijo oziroma fantazijo tako kot pri vzpetinah, ki naj bi bile piramide. Me je pa ko sem videl lokacijo teh rovov kot prvo začudilo to, da se rovi nahajajo precej stran od (pseudo) piramid in očitno ta prastara civilizacija, ki naj bi bila sposobna delati beton ter poravnati piramide izjemno natančno z magnetnim severom ni imela prav nikakršnega občutka za prostor, saj je lokacija teh rovov nekaj podobnega, kot če bi recimo želel s podzemnim rovom povezati Ljubljanski Nebotičnik in Namo, rov pa bi začel kopati nekje v Trnovem.

Ko greš prvič v te podzemne rove moraš plačati nekoliko dražjo vstopnino saj moraš iti z lokalnim vodičem, ki ti med sprehodom pod zemljo razloži, kaj dejansko gledaš, ker če bi šel sam, bi si lahko ustvaril povsem napačen vtis. Ker pa gre tudi pri teh rovih za ezoterično izkušnjo je za pravilno dojemanje razlag izjemno pomembna globoka vera, saj sicer lahko vse skupaj dojameš kot še eno popolno traparijo in nateg, tako da skeptik od teh rovov zelo verjetno ne bo imel ničesar. So pa ti vodiči dobro podučeni, tako da vsi več ali manj govorijo isto, če kakšnega odgovora ne vedo, si ga pa na licu mesta izmislijo.

Na vhodu v rove dobiš najprej zaščitno čelado in moram poudariti da je ta zares obvezna, saj sem se jaz parkrat kar močno treščil v čelado, ker sem zaradi slabe osvetlitve spregledal steno nad mano. Čelade so rumene, modre in rdeče barve tako da sem bil že na vhodu postavljen pred težko dilemo, kaj naj poveznem na glavo. Najprej mi je bila všeč čelada rumene barve, potem sem se pa odločil za modro, ker se mi zdi, da se še najlepše poda mojemu karakterju. Če bi izbiral danes pa bi verjetno vzel kar rdečo. S tem bi hkrati odpadla tudi mučna dilema med rumeno in modro. Ampak ko človek osebnostno raste v Bosanskih rovih se ne obremenjuje s čeladami.

ravne_1

ravne_2

Simpatična vodička, sicer po njenih besedah menda študentka medicine nam je najprej razložila, da imajo ti rovi zelo dobro narejen sistem prezračevanja, ki so ga prastari graditelji rovov rešili tako, da se višina rovov spreminja in se na tak način ustvarja po naravni poti spremembe tlaka, kar poskrbi za kroženje zraka.

Zakaj v rudnikih uporabljajo komplicirane prezračevalne naprave namesto te enostavne prastare tehnike moram reči da ne vem, predpostavljam pa, da to ne deluje tako enostavno v rudnikih diamanta ali premoga par sto metrov pod zemljo ali še globlje.

Material, v katerega so skopani ti rovi mene zelo spominja na beton, ki so ga našli na hribu Visočica (pseudo piramida Sonca), ampak tam naj bi bil beton delo človeških rok tu pa naj bi podobno geološko strukturo ustvarila narava sama ob koncu zadnje ledene dobe. Ezoterika zna pač resnico tudi poljubno ukriviti, tako kot je deček v filmu Matrica ukrivil žlico.

Glavni poudarek vodičke je bil, da ti rovi zelo pozitivno vplivajo na človeka in da celo zdravijo nekatere bolezni kot je astma, kar ljudje vedno radi slišijo. Zabeleženih pa je že par primerov čudežnih ozdravitev. Bojda…

ravne_3

V teh tunelih naj bi bila izmerjena zelo visoka koncentracija negativnih ionov, še bistveno višja kot v hribih, kar je zopet za človeka zelo pozitivno in seveda zdravilno. Če to res drži pa ne razumem, zakaj nimamo v stanovanjih in na delovnem mestu povsod vgrajenih ionizatorjev zraka, ki bi ustvarjali tako zdravilno okolje?

V tunelih naj bi izmerili tudi zelo veliko stopnjo bovijev, kar je jasno označeno na posameznih tablah. Ko vodička pove na posameznih mestih količino teh bovijev je zelo zaželeno, da skupina zavzdihne od začudenja ob tako visoki številki, ker s tem skupina nakaže, da ji je jasno o čem je tu govora in da gre za poznavalce.

Jaz moram reči da nisem zavzdihnil ob tako visokih številkah in edino vprašanje, ki se mi je ob tem motalo po glavi je bilo “kaj za vraga so boviji?”, ker priznam, da sem za to “mersko enoto” prvič slišal. Se pa menda da izmeriti učinek teh bovijev na človeško telo tako, da s posebno, Kirlianovo kamero posnameš avro preden greš v tunele in potem ko prideš ven. Ampak ker ne vem niti točno kaj je avra mi tudi to ne pove kaj dosti.

Tale spodnja fotografija pa je nekakšna ezoterična ekstaza, saj mi je kot kaže uspelo posneti orbije s fotoaparatom in uporabo fleša.

ravne_6

Orbiji naj bi bili nekakšna svetlobna bitja ali celo duše umrlih. Na tej sliki se lepo vidijo trije taki orbiji rumenkasto zelene barve. Se jih pa menda s prostim očesom ne vidi.

Glavna atrakcija v teh podzemnih rovih Ravne pa je par “megalitnih blokov” in vodička nam je razložila, da so ti kamni dejansko keramika, ki jo je ta prastara civilizacija nekako spekla in v sredini te keramike se nahaja kristal kamene strele. Torej povedano preprosto če je megalit krof, je kristal kamene strele kot marmelada v krofu.

ravne_4

Ti megaliti so postavljeni na nekakšne strateške ezoterične točke pod katerimi tečejo podzemne vode, tako da potem oddajajo zaradi tega energijo. Na moje vprašanje kako vedo, da so spodaj res podzemne vode sem dobil odgovor, da so ugotovili z bajalico in niso delali vrtin. Nisem pa hotel v zvezi s tem vrtati dalje v vodičko ker sem opazil, da ji grem počasi na živce, namesto da bi jo mojo zvedavost fascinirala.

Ena od oblik energij, ki naj bi jo oddajali ti kamni naj bi bila v obliki ultrazvoka frekvence 28 kHz, kar menda uničuje viruse in bakterije ter se zato uporablja ta tehnika menda tudi v bolnišnicah (ali samo v Bosanskih, ali tudi drugje po svetu ni bilo razloženo). Ta ultrazvok naj bi bil tudi razlog, zakaj v rovih ni podgan in miši, ki to frekvenco slišijo kot pisk in jim je neprijetna. To, da bi bilo pomanjkanje hrane razlog za odsotnost miši in podgan pa verjetno še ni nikomur prišlo na misel? Sem pa v tunelih opazil polže, tako da oni pa očitno tega ultrazvoka ali ne slišijo, ali pa jim ne deluje neprijetno.

Na eni izmed tabel ob teh megalitih je tudi pojasnjeno, da so to hkrati tudi naprave za proizvajanje kisika, podobno kot kisik umetno ustvarjajo na podmornicah in vesoljskih ladjah. Zraven je napisana tudi kemična formula, kako iz te kamnine oziroma keramike s pomočjo ogljikovega dioksida (CO2) v izdihanem zraku nastane kisik (O2). In ta naprava proizvaja kisik bojda že več tisoč let neprekinjeno.

Je pa meni delovalo nekako surrealistično, oziroma skoraj kot bi se znašel v kakšni RPG računalniški igrici ko sem opazoval obiskovalce v teh rovih kako sedijo okrog teh megalitov in poskušajo s polaganjem rok začutiti energijo, ki jo te kamnine oddajajo.

ravne_5

Jaz moram reči da nisem začutil ničesar, edino kar sem v teh rovih opazil sta dva meni še nepojasnjena pojava in sicer se je moja ura na roki očitno v teh tunelih premaknila sama od sebe za eno uro naprej (se ne hecam!), kot bi šlo za nekakšen časovni vortex oziroma časovno anomalijo, kar sem opazil čez nekaj časa ko smo šli na pizzo v bližnjo restavracijo. Ponavadi mi ura začne zaostajati ko je baterija že iztrošena, ampak tokrat se je premaknila naprej in točno za eno uro.

Kolegici, ki je bila tudi takrat v rovih pa se je na telefonu časovni pas sam od sebe spremenil iz GMT +1 na GMT, torej Londonski časovni pas in tudi pravi da se ji prej to še ni zgodilo.

Kar se mene tiče po videnem v Bosni tudi ti rovi niso nič posebnega in po moje gre verjetno tu samo za ostanke kakšnih starih rudnikov, kjer so morda kopali minerale in poldrage kamne, potem pa rove zasuli nazaj. Nekateri pa celo trdijo, da dr. Semir Osmanagić in ostala druščina pseudo arheologov teh rovov sploh ne odkriva, ampak jih kopljejo na novo, kar se pa meni zdi malo verjetno, saj so ti rovi očitno že od prej. Res pa sedaj verjetno kakšen rov nastane tudi na novo, kakšen rov se umetno razširi, da se dobi “prostor za meditacijo” ali “zdravilna soba” in podobne predelave.

Nekateri rovi so zaliti z vodo, kar pa tudi ni večji problem, saj gre menda za zdravilno vodo, ki se prodaja po 10 evrov ali več.

Z opozorilnimi tablami zaprti rovi so menda še predmet znanstvenih raziskav. In take table vedno naredijo na obiskovalce močan vtis, saj subtilno nakazujejo na to, da v teh rovih ne gre samo za fizično delo s krampi in lopatami.

ravne_7

Kot sem že v zapisu o Bosanskih piramidah napisal smo Slovenci eni najštevilčnejših obiskovalcev tega ezoteričnega pseudo parka v kraju Visoko v Bosni in številke gredo po moje v tisoče. Je pa po svoje ironično, da mnogi od teh, ki so bili v podzemnih rovih Ravne v Bosni, še niso videli Postojnske ali Križne jame, ali obiskali Antonijev rov idrijskega rudnika živega srebra, ki so zanesljivo mnogo večje atrakcije, kot pa ti rovi v Bosni.

Po izkušnji iz Medjugorja in sedaj še pseudo piramidah v Visokem bi po mojem mnenju tole lahko Bosanci začeli počasi že tržiti kot nekakšen Mc’Donalds, torej franšizo, po kateri bi nastajali podobni ezoterični “new age” centri tudi drugod po svetu. Znanja in izkušenj imajo res ogromno.

Ljudje so očitno tega potrebni in potreba mora ustvariti ponudbo, sicer nastane globoka praznina.

Preberi še:
– Piramide v Bosni? Niti ne!
– Kamnite krogle v Zavidovićih (1)
– Kamnite krogle v Zavidovićih (2)

Orgazem je postal odveč

02 08 2016

Z ženskami polemizirati o moškem orgazmu bo sicer težka, a bom kljub vsemu tvegal.

Včeraj sem na POP TV gledal nek prispevek o tem, kako je biologinja Mihaela Pavličev raziskovala razvojne korenine ženskega orgazma in med drugim odkrila, da pri razmnoževanju ženski orgazem ne igra nobene vloge več, tako da ga večina žensk med spolnim odnosom ne doživi (očitno so te tekom evolucije razvile vrhunske igralske talente oziroma se njihovi moški ne trudijo dovolj), medtem ko naj bi bil za razmnoževanje moški orgazem nujno potreben!?

Po mojem mnenju takšna teza ne drži, resda pa formalno nisem biolog, razen kolikor se s tem področjem ljubiteljsko ukvarjam (tu seveda ne mislim samo ozko ženskega orgazma).

Vzemimo hipotetično da se da moški in ženski orgazem s stikalom enostavno izklopiti. Kaj konkretno glede razmnoževanja pri človeku v tem primeru ne bi več funkcioniralo? Se brez moškega orgazma zarodku ne bi razvila hrbtenjača, možgani, srce? Saj so vendar sposobni ustvariti novo življenje v laboratoriju brez enega samega orgazma kogarkoli od tam prisotnih, plod vstavijo v maternico in se rodi zdrav otrok! Čista biotehnologija. Kadar gre za spolni odnos v funkciji reprodukcije je orgazem zgolj prijeten občutek v možganih pri spočetju po naravni poti, torej nekakšna nagrada in nič drugega. Sama ejakulacija pa tehnično sodi na področje fizike tekočin in za delovanje te funkcionalnosti moški orgazem po mojem mnenju ni potreben (tu seveda zanemarjam psihološke učinke).

Včasih, ko ljudje niso vedeli kako točno deluje razmnoževanje je bil orgazem del nagona, torej so seksali iz želje po užitku, sproti pa slučajno še če so bili pogoji pravi dobili novega dojenčka. Petnajstega, morda že šestnajstega…tako vse do konca plodnega obdobja ženske. Nenazadnje, dodatna roka vedno prav pride pri delu na njivi in spravilu pridelka jeseni…so si mislili v tolažbo, ko je bila bajta že prepolna otrok.

Danes v razvitem svetu že otroci, ki hodijo v šolo vedo, kako deluj razmnoževanje pri človeku in kakšne so možne oblike zaščite, da pri spolnem odnosu ne pride do zanositve. Leta 2016 je lahko v razvitem svetu praktično vsak otrok spočet izključno načrtno, torej zato, ker si par zavestno želi otroka in ne zato, ker seksa “nagonsko” zaradi želje po užitku in orgazmu (romantiki bi temu rekli zaradi želje po “poglabljanju partnerskega odnosa”) ter ne razume, kako nastanejo otroci. Seveda je pa še vedno tudi veliko takih primerov nenačrtovane zanositve, ampak to zaradi kavbojskega odnosa do seksa, ne ker ne bi razumeli, kako sistem razmnoževanja deluje ali še ne bi odkrili različnih oblik kontracepcije.

Ampak sedaj pride na vrsto pa tisti zaskrbljujoči del kar se tiče usode orgazma.

Vzemimo hipotetično da spolni odnos ni več nikakršen užitek, ampak nekaj mučnega, podobno kot ruvanje zob. Torej nekaj, kar bi recimo počeli samo enkrat na leto pa še to res če je nuja in z namenom. Bi se pari kljub temu odločali za spolne odnose da pridejo do otroka? Po moje da. Torej ni več potreben nek motiv v obliki užitka ali orgazma za reprodukcijo, temveč je povsem dovolj velik motiv že sam rezultat…novo živo bitje, dojenček! Razmnoževanje pri človeku tako postaja večinoma posledica zavestne odločitve in ne nagonov kot pri živalih. In to je po svoje morda celo pozitivno, saj se bodo na tak način rojevali zgolj zaželeni otroci.

S stališča evolucije postane tako moški, kot tudi ženski orgazem pri vrsti na stopnji razvoja kot smo sedaj mi povsem odveč in nepotreben, zato izkoristite, dokler to sploh še deluje v taki obliki in še ni prišlo do popravkov v možganih!

Tu sta pa po moje dve možni poti kar se tiče usode samega orgazma v prihodnosti.

Če imajo prav zagovorniki Darwinove teorije evolucije vrst, potem vse kar je nepotrebno in odveč evolucija s pomočjo naključnih genskih mutacij in naravne selekcije zavrže. V tem primeru orgazem pri vrsti človek po moje nima dolgoročne možnosti za preživetje, saj potem služi samo še užitku, kar pa ni nek cilj, ki bi bil visoko na prioritetni listi narave.

Če pa imajo prav zagovorniki teorije “inteligentnega designa”, kjer razvoj vrst ni posledica (samo) nekih naključnih mutacij in naravne selekcije ampak razvoja “višje inteligence” (Boga), potem ima ženski in moški orgazem še nekaj malega možnosti za preživetje, če se nas Bog seveda usmili in nam pusti vsaj tistega nekaj malega užitkov, medtem ko nas priganja da se ženemo za denarjem, naseljujemo druge planete in se gremo vojno zvezd z drugimi civilizacijami po prostranem Vesolju. Nenazadnje, v primeru da drži ta teorija mora Bog poskrbeti, da je življenje na tem planetu vedno bližje nebesom kot peklu, ker sicer se bodo ljudje zavestno nehali razmnoževati in kdo mu bo pa potem obdeloval ta planet? Šimpanzi?

Pa ne želim častnega doktorata za tole. Samo polemiziram.

Piramide v Bosni? Niti ne!

01 08 2016

Bosanska legenda pravi, da sta nekoč živela dva faraona – Ramiz in Ramzes. Ramzes je odšel gradit piramide v Egipt, Ramiz pa v Bosno.

Najprej moram napisati, da sam kakšne večje pozornosti novicam o tem, da so v Bosni odkrili piramide do letos nisem posvečal. Pa ne zato, ker bi bilo to povsem nemogoče, ampak preprosto zato, ker je Balkan v svetovnem merilu praktično sinonim za natego in ne bi bilo nikakršno presenečenje, da so njihove piramide samo še ena natega več na precej dolgem seznamu nateg, ki imajo svoje korenine na Balkanu. Beseda “NATEG” bi morala po moje postati mednarodna označba za prevaro, tako kot je recimo znak “SOS” mednarodni znak za klic na pomoč!

Letos sem potem začel prebirati zapise o teh piramidah na internetu in gledati nekatere posnetke na Youtubu. Na podlagi videnega sem dopustil možnost, da bi lahko bilo poleg veliko dima tu tudi nekaj ognja, predvsem pa me je čudilo, kako bi se lahko neka popolna izmišljotina ohranila dolgih deset let. Tako sem se potem odločil, da grem po poti številnih novodobnih romarjev in se odpeljem v 520 km oddaljeno Visoko v Bosni ter se prepričam na lastne oči, kakšne piramide so odkrili Bosanci.

Via Michelin je sicer predlagal pot čez Banja Luko in mejni prehod Bosanska Gradiška, boljša možnost pa je mejni prehod Slavonski Brod, ker se tako dlje pelješ po hrvaški avtocesti. V Bosni vožnja večinoma poteka po lokalni oziroma magistralni cesti razen zadnjih nekaj 10 km od Zenice dalje, kjer pa je zgrajena avtocesta. Je pa potrebno biti pozoren na radarje in policijske zasede, ki se občasno pojavljajo ob cesti, pri čemer težavo povzroča še po mojem mnenju slabo urejena cestna signalizacija, saj dostikrat sploh ne veš kakšna naj bi bila omejitev na določenem odseku, manjkajo znaki za konec naselja itd. Ampak več kot 7 ur vožnje ni problem, ker si potem nagrajen s pogledom na najvišjo piramido na svetu!

Ali pač ne?

Trenutno najbolj vroče domnevno (pseudo) arheološko najdišče na svetu se nahaja v Bosanskem kraju Visoko, kakšnih 30 km iz Sarajeva na vzhodnem delu vzpetine Visočica, ki naj bi bila po mišljenju nekaterih pravzaprav največja in tudi najstarejša piramida na svetu ter delo človeških rok.

Ker v okolici tega (pseudo) nahajališča ni nekih urejenih parkirnih prostorov moraš ponavadi parkirati nekje v mestu in se potem peš prek čaršije odpraviti na hrib. Tu je mene takoj napadla iz zasede neka ciganka, ki mi je bila pripravljena pokazati to nahajališče, seveda za denar, kar pa sem ocenil da ne potrebujem. Ampak ona je vztrajala, jaz pa tudi, tako da posel ni bil sklenjen. Kot sem slišal pa so se pod (pseudo) piramido naselili cigani (pravno bolj korektno romi ali zaradi mene lahko rečemo tudi “nomadi”), ki so očitno začutili priložnost za lahek zaslužek, ker se tam sedaj sem pa tja kdaj valijo trume naivnežev (kot truma sem imel v mislih skupine od enega do treh, ker neke množice turistov jaz nisem opazil).

Do (pseudo) arheološkega najdišča na Bosanski piramidi Sonca, ki je dobila ime menda po piramidi Sonca v Mehiškem Teotihuacanu, vodi precej strma krajša pot.

slika_1

slika_2

Ob poti je v sadovnjaku narejena nekakšna predavalnica ali pa gre morda celo za nekakšen “New Age” sakralno spiritualni objekt z improvizirano prižnico, zbito iz lesenih bio desk. Ker tam naokrog ni bilo nikogar, razen nekega čudaka, ki bi skoraj ubil psa s kamenjem, ker mu je preganjal kokoši po dvorišču, mi ni uspelo izvedeti, čemu to vse skupaj služi. Ampak ker smo v dolini Bosanskih (pseudo) piramid gre sigurno tudi v tem sadovnjaku za veliko pozitivne energije, morda pa se da izpod pulta dobiti tudi kakšno domačo slivovko, ki prečisti še tako zapackane čakre oziroma ostanke prejšnjih (slabih) reinkarnacij.

slika_3

slika_4

Zanimiva za pogledat sta tudi tale dva drevesa, ki sta se nekoliko preveč zbližala. Ker v psedo znanosti tudi drevesa čutijo sem prepričan, da gre tule za tisto pravo ljubezen, ki je možna samo med dvema drevesoma in to na piramidi Sonca, kar ne more biti samo slučaj. Ni pa teh dveh simpatičnih dreves kot kaže še nobeden od teh pseudo znanstvenikov opazil, tako da imata zaenkrat še blažen mir pod (oziroma nad) Soncem.

slika_5

Tu potem pa pride tisti zabavni del in pravi razlog mojega obiska tega kraja, samo (pseudo) arheološko najdišče oziroma arheološko Medjugorje.

slika_6

slika_7

slika_8

slika_9

slika_10

slika_11

slika_12

To je v parih slikah v bistvu vse od nahajališča na največji pseudo piramidi na svetu.

Samo pobočje je bistveno bolj strmo kot izgleda na nekaterih fotografijah in ko pogledaš navzdol imaš občutek, kot bi gledal po Planiški velikanki.

Na eni izmed tabel se lahko podučiš, da to kar tu vidiš je v bistvu beton, ki je superioren po svoji čvrstosti in kar naj bi potrdili tudi neimenovani inštituti za materiale iz Francije, Italije in BiH.

slika_13

Na drugi taki informativni tabli pa je pojasnjena starost piramide pri čemer je naveden podatek, da je (pseudo) piramida stara 29,200 let plus minus 400 let.

slika_14

Torej graditelji te (pseudo) piramide naj bi bili sposobni izdelovati beton in to praktično že pred 30.000 leti (!), ko so ostali ljudje še z gorjačami lovili medvede in se skrivali po jamah. Pa ne samo to. Kot sem zasledil na večih koncih po internetu naj bi bil ta beton celo bolj kvaliteten, kot smo ga ljudje sposobni izdelati sedaj! Koliko betona je bilo potrebno zmešati, da se sezida 210 metrov visoko piramido pa presega mojo domišljijo oziroma se to da verjetno izračunat za kakšen doktorat na pseudo fakulteti.

S stališča pseudo znanosti je zanimiv tudi tale posnetek, kjer se lepo vidi, kako je nad betonsko piramido tekom 30.000 let nastala kakšnih 50 cm debela plast zemlje. Menda taka plast nastaja s hitrostjo 1 cm na vsakih 200 do 300 let, kar je moram reči tudi mene presenetilo, saj sem pričakoval, da lahko zemlja nastane hitreje.

slika_21

Sama pseudo piramida Sonca je videti od daleč takole:

slika_15

Iz tega zornega kota moraš imeti dejansko bujno domišljijo, da vidiš piramido.

Na vrhu hriba se sicer nahajajo neki ostanki utrdbe iz srednjega veka, ki pa je verjetno zares arheološko najdišče. Je pa vprašanje, koliko časa bo ta utrdba še lahko kljubovala zobu časa oziroma bolje rečeno pseudo arheologiji, ki želi iz tega hriba za vsako ceno narediti piramido.

slika_16

Ko sem tole videl v Bosni moram reči, da preprosto nisem vedel kaj naj si mislim. Zadeva ne deluje tako prepričljivo, da bi lahko to brez zadržkov kupil oziroma verjel, da sem dejansko videl največjo piramido na svetu, na drugi strani pa se ne da povsem ignorirati vse te informativne table in (resda neimenovane) inštitute s svojimi ugotovitvami.

Ampak po mesecu dni od povratka iz Bosne sem prišel do zaključka oziroma spoznanja, da tu po mojem mnenju piramid ni in da gre za čisto navadne hribe, kar pa potem pomeni, da je celotna zgodba o Bosanskih piramidah dejansko nateg. Mi je pa ob vsem tem nerodno, ker sem potreboval toliko časa, da sem prišel do te ugotovitve, ampak vse skupaj je res ena velika Bosanska zmešnjava, kjer je težko nedvoumno ugotoviti, kaj je res in kaj ne, saj je nasprotujočega si materiala na internetu zelo veliko, na terenu samem pa ničesar oprijemljivega.

Za kakšno piramido gre v primeru hriba Visočica (pseudo Sonce) je morda še bolj kot ogled na terenu v Bosni uporaben program Google Earth (koordinate tule) kjer se da lepo videti 3D model terena z različnih zornih kotov. Namreč severna in delno vzhodna stran sta dejansko na prvi pogled videti kot bi gledal stranice piramide, ampak čim pogled rotiraš pa iluzija piramide hitro izgine, sploh ker sam hrib deluje kot del ostalega hribovja v okolici in si ne predstavljam, da bi lahko hribi v okolici nastali kasneje kot pseudo piramida, pri čemer siloviti tektonski premiki ob tem procesu ne bi porušili človeške gradnje, pa ne glede na kvaliteto (pseudo) betona.

google_earth_1_1

Beton iz katerega je piramida zgrajena po mnenju geologov dejansko ni beton, ampak kamenina konglomerat, je pa o sami geologiji teh Bosanskih hribov oziroma pseudo piramid (vseh skupaj naj bi jih bilo menda kar pet) veliko napisanega tule.

Še preden sem šel v Bosno so mene še najbolj prepričali če lahko temu tako rečem posnetki nekakšnih tlakovcev ki so jih odkopali na pseudo piramidi Meseca (hrib Plješevica), ampak tudi v tem primeru se izkaže, da je take tlakovce sposobna narediti tudi narava sama, brez posega človeških rok.

Po vseh teh spoznanjih so zame pseudo Piramide v Bosni bolj psihološko sociološki kot kakšen arheološki fenomen, saj kakor sedaj gledam na vse skupaj je to postalo nekakšen kult oziroma morda še najbližje nekakšni “New Age” religiji, kjer moraš pač brezpogojno verjeti in potem vidiš v teh Bosanskih hribih piramide ter veliko mistične pozitivne energije najrazličnejših pojavnih oblik. Cel ta cirkus pa potem izkoriščajo nekateri za pseudo spiritualni turizem, ki očitno po tolikih letih še vedno privablja v Bosno nekatere z željo po “osebni rasti” (če že potrebujejo tako “osebno rast” jim lahko tudi jaz prodajam kilo banan po sto evrov).

Na vzpetini poleg Visočice je zrasel celo manjši in moram reči lepo urejen hotel, so pa pozabili urediti cesto do njega, saj je ta z obeh strani tako ozka, da se razen na redkih mestih praktično ne moreta srečati dva avtomobila, ob močnejših nalivih pa je prevozna samo če imaš kakšnega terenca in po možnosti ne mestnega, ker tak šminkerski avtoček bo nasedel na udarnih jamah.

slika_17

slika_18

slika_19

slika_20

Mene so najprej namestili v neko sobo, ki je obupno smrdela po kloru, ampak po pritožbi so me premestili drugam, tako da to po mojem mnenju ni moglo bistveno vplivati na moje dojemanje Bosanskih piramid oziroma smrad ni zamašil tistih glavnih čaker, ki bi morale iz teh Bosanskih hribov pričarati piramide.

Da je ta psihološko sociološki fenomen teh pseudo piramid po desetih letih še vedno tako živ, da v Bosno prihajajo občudovat te hribe turisti iz različnih držav, pri čemer smo Slovenci bi rekel kar v večini (veliko je tudi organiziranih skupin), gre zasluga po moje predvsem karizmatični osebnosti “odkritelja” ter glavnega promotorja teh pseudo piramid dr. Semirja Osmanagića (v angleščini Sam Osmanagich).

Sam ga sicer še nisem videl predavati v živo, ampak na posnetkih, ki sem jih videl na Youtubu on kar žari, ko razlaga o teh pseudo piramidah in prastarih energijah, ki so s tem povezane. Če tak človek trdi, da so piramide uporabljale stare civilizacije za komunikacijo med sabo po različnih kontinentih potem temu verjame na besedo veliko ljudi, brez da bi se sploh spraševali o smiselnosti ali verjetnosti take trditve, sploh ker je v ozadju menda še božja geometrija in schumannova resonanca. Karizmatiki sevajo pač neko posebno energijo in če ti karizmatik pride na dom prodajat kuhinjske lonce kupiš vse, kar ti ponuja, ker pač deluje prepričljivo. In seveda seva. Veliko pozitivne energije.

Ampak nategi je potrebno slej ko prej reči preprosto…natega (angleško hoax), pa ne glede na to, kakšen karizmatik ti to prodaja!

Jaz sem prepričan, da ima Bosna veliko naravnih lepot, ki jih lahko ponudi turistom, pri čemer je v Bosni vse vsaj za tretjino ceneje kot pri nas. Bi pa morali po moje Bosanci graditi turizem kot gospodarsko panogo na poštenju in prijaznosti do turistov, kar se jim bo dolgoročno edino splačalo. To jim od srca privoščim, ker so res veliko pretrpeli in te prizadene ko vidiš preštevilna pokopališča, ki so posledica vojne in morije po razpadu bivše Jugoslavije.

Farbanje kristalov kamene strele z rdečo in modro barvo pa po moje ne bo najbolj pravi pristop.

Obstaja pa seveda tudi par promilov ali še manj možnosti, da gre v Bosanski dolini piramid dejansko za piramide, ki so delo človeških rok. Ampak teh par promilov je enako tudi možnosti, da resničnost sploh ne obstaja in mi živimo v Matrici, torej svetu, ki je umetno ustvarjen in povsem navidezen.

Ne more pa mi ustvarjati umetne resničnosti kar vsak karizmatik z veseljem do pseudo arheologije in veliko energije za širjenje svojih fantazij!


Opomba pod črto: Ker gre v primeru pseudo piramid v Bosni dejansko za nekakšno “New Age” religijo sam nikakor ne želim komerkoli pokvariti te religiozne izkušnje, saj je vse zapisano zgolj moje osebno mnenje! Religija in zdrava pamet oziroma logika pa že od nekdaj ne gredo najbolje skupaj.

Pokemon No Go

26 07 2016

Sam načeloma nima nič proti igrici Pokemon Go, dokler se igralci uspešno izogibajo mojega vetrobranskega stekla in me ne motijo na WC-ju. Se mi pa ne zdi primerno, da take igrice igra predsednik države na službenem telefonu, sploh ker že ima zlato ribico v kabinetu in tako vse skupaj izpade preveč otročje!

pahor_goFoto: Dejan Javornik

Imamo pa Slovenci že kar nekaj izkušenj z igricami tipa “augmented reality” (obogatena resničnost), tako da smo tudi na tem področju nekakšni pionirji. Že pokojni bivši predsednik vlade in države dr. Janez Drnovšek se je šel eno takšno igrico ki se je takrat imenovala “Zgodba o uspehu” ali nekaj takega in je bila plod našega, domačega znanja oziroma bolje rečeno domišljije. Sem pa pozabil kaj točno je on lovil…

Velikih barab in tranzicijskih kriminalcev sigurno ne.

Visoko šolstvo kot dober biznis

20 07 2016

Da je visoko šolstvo v kapitalizmu postalo v prvi vrsti predvsem dober biznis dokazujejo tudi ceniki za nekatere njihove “storitve”.

Sam sem že pred časom zabrisal v smeti komunistično diplomo krvavo rdeče barve, ki mi jo je izdala takratna Univerza Edvarda Kardelja. Sedaj sem želel priti do duplikata in iz Fakultete za elektrotehnike so mi odgovorili, da me bo to stalo neverjetnih 158,11 €! To naj bi bilo v skladu s cenikom, ki ga je sprejela Univerza v Ljubljani in predvidevam, da je v to ceno vključen samo tisk duplikata, torej brez pripadajočih kanapejev oziroma tapasov in zaigranega nasmeha rektorja.

Ker se mi je cena zdela oderuška sem prosil, da mi v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja pošljejo specifikacijo, kako so do takšne visoke cene prišli. Torej koliko stane tisk duplikata, kakšni so manipulativni stroški, davek, dobiček itd. Odgovora sicer nisem dobil, je pa tudi molk odgovor in to zelo zgovoren.

Sem pa opazil, da so tudi nekatere druge cene “storitev” slovenskih fakultet izjemno zasoljene in očitno fakultete na študentih v kapitalizmu znajo dobro služiti. Recimo izdaja sklepa o podaljšanju študija stane na neki zasebni fakulteti okrog 40 €!  Torej 40 € za navadno potiskano A4 stran papirja, ki se jo natisne iz vnaprej pripravljenega obrazca! Če bi bil jaz zaposlen na fakulteti bi študente zanalašč zajebaval, samo da mi čim več plačujejo za take obrazce po 40 €.

Če primerjamo ceno izdelave duplikata diplome s povprečno neto slovensko plačo dobimo za 172 ur dela zaokroženo navzdol skromnih šest duplikatov, torej šest trših platnic z grbom univerze in potiskan papir z osebnimi podatki ter smerjo študija. In v primeru tiska duplikatov diplom zanesljivo ne gre za ročno delo, ampak ima univerza verjetno sklenjeno pogodbo s kakšno tiskarno, pri čemer cena enega izvoda po mojem mnenju ne more presegati 20 €. Po tem, koliko duplikatov diplom dobiš za eno povprečno plačo sodi slovenski delavec tako med ene najslabše plačanih v EU, če ne celo širše. Je pa po drugi strani res, da je cena duplikata diplome v primerjavi s ceno izdaje sklepa o podaljšanju študija smešno poceni.

Ampak da smo prišli do sem oziroma bolje rečno tako nizko je krivda po moje predvsem v incestnem odnosu med resornim ministrstvom, ki bi moral narediti red v visokem šolstvu in skrbeti za to, da iz fakultet prihaja usposobljen kader, ki bo na trgu delovne sile konkurenčen in diploma ne bo samo ničvreden papir ter fakultetami, kjer jim je očitno pohlep povsem zameglil razum in so tako kot v zdravstvu začutili, da bi tudi to področje lahko postalo predvsem dober posel za izbrance pod krinko “brezplačnega” visokega šolstva.

Naše visoko šolstvo dejansko še zdaleč ni brezplačno, saj so stroški tako za študente, kot tudi za davkoplačevalce visoki, o kvaliteti pa nima smisla niti razpravljati, saj so po moje številne fakultete močno pod nivojem boljših srednjih šol (so seveda tudi svetle izjeme). Da bi fakultete in resorno ministrstvo zares videli, koliko je naše visoko šolstvo dejansko vredno na trgu pa bi morali po moje obvezno uvesti šolnino, država pa bi lahko ponudila brezobrestne kredite za študente. Potem bi se hitro izkazalo, da lahko večino fakultet kar zaprejo, marsikateri nesojeni študent pa bi si našel raje kakšno resno delo, namesto da vedri po predavalnicah in študentskih žurih ter tako izgublja dragoceni čas (dobro, kvaliteten žur resda ni izgubljen čas, dolgčas v predavalnicah pa zanesljivo).

Sem se pa odločil, da duplikata diplome za tako oderuško ceno pač ne bom zahteval. Za tak denar jaz na Balkanu lahko kupim novo diplomo poljubne smeri oziroma če si že kupujem papir je smiselno potem vzeti kar doktorat.

Kje bi jaz rad imel most

25 06 2016

Če v Ljubljani pišeš Jankoviču da bi imel rad dodaten most čez Ljubljanico sem prepričan, da dobiš takoj vsaj dva, medtem ko je pa drugje priti do svojega mostu čez Ljubljanico precej večji problem.

Številni kolesarji poznajo pot iz Ljubljane, mimo Plečnikove cerkve na Barju, čez Črno vas, Podpeč, Borovnico, Bistro, Vrhniko in nazaj proti Ljubljani. Za tiste s trek kolesi pa je zelo lepa izkušnja tudi kolesarjenje po Ljubljanskem barju. Na barju (ljubkovalni imenovanem morost – pisano z m) sicer ni veliko asfaltiranih cest ampak je večinoma makedam, ima pa barje zato svoj poseben čar. Vonji in barve se spreminjajo z letnimi časi, če imaš srečo ti skoči čez cesto kakšen divji zajec ali srna, lahko ob poti opazuješ krave na paši, sokola, kako  jadra po zraku in opreza za plenom itd.

Za načrtovanje poti po barju si da pomagati z Google maps, ker je na barju precej poti “slepih ulic”, ki vodijo samo da bližnjih njiv. Večji problem pa je reka Ljubljanica, ki nekako razdeli barje na severni in južni del in kakor jaz poznam praktično ni mostov čez Ljubljanico, razen tistih, ki so del lokalnih cest namenjenih za osebni promet. Tako si kot kolesar pri načrtovanju poti takoj zelo omejen.

Po mojem mnenju bi morali čez Ljubljanico postaviti vsaj za kolesarje še kakšen most in taka prva lokacija, ki mi pride na misel je na poti ki vodi po barju iz gostilne v Bistri, mimo večjega gospodarskega poslopja do Ljubljanice, od kjer pa lahko samo od daleč čez reko opazuješ pot, ki se na drugi strani nadaljuje proti Bevkam ali Blatni Brezovici:

maps_1

Na spodnji sliki sem še vrisal kje bi po moje moral biti most čez Ljubljanico kot rečeno vsaj za kolesarje, če že domačini na drugi strani reke nimajo njiv in mostu ne potrebujejo:

maps_3

Če bi tu stal most bi se dalo pot nadaljevati potem po barju čez Bevke in naprej do Ljubljane, možne pa bi bile seveda tudi še kakšne druge kombinacije. O tem, da bi zgradili tak most za kolesarje še par sto metrov naprej pa si ne upam niti sanjati (dokler tega prvega ne vidim), ker tak most bi pa potem omogočal še krožno pot mimo izliva Borovniščice v Ljubljanico do Goričice pod Krimom in nazaj v Bistro.

maps_4

Je pa zanimivo, da sem na nekaterih zemljevidih kolesarskih poti po barju videl da je ta pot vrisana kot bi most tu stal in bi se dalo priti na drugo stran. Možno, da so bili s tem v zvezi že kakšni načrti, videti pa ni da bi že kdaj v preteklosti most tu stal.

Tule pa še par slik ki sem jih naredil, ko sem šel situacijo z mostovi čez Ljubljanico pogledati v živo na teren.

slika_0

slika_8

slika_2

slika_9

Tule manjka most na drugo stran:

slika_3

slika_4.jpg

Pogled z druge strani mogočne reke, ki je za kolesarja (trenutno še) nepremostljiva ovira:

slika_10

slika_5

slika_6

slika_7

slika_11

Povezave:
Krajinski park Ljubljansko barje

Dopisovanje z Ministrstvom za kulturo

21 06 2016

Ker ima Ministrstvo za kulturo očitno kar precej denarja za razmetavat se nisem mogel zadržat, da jim nisem napisal tole:

Doktor Onyx <doktor.onyx@gmail.com>
Za: gp.mk@gov.si 

Spoštovani,

slučajno sem na spletu opazil, da je kulturno ministrstvo leta 2007 finančno podprlo izdajo knjige “Bog kot zabloda” avtorja Richarda Dawkinsa.

Zanima me, ali bi bili pripravljeni finančno podpreti tudi izdajo telelele zbirke misli v knjižni obliki:

https://dronyx.wordpress.com/zbrka-misli/

Sam sem to zbirko pred leti poslal nekaterim uspešnim slovenskim podjetjem s prošnjo, če so me pripravljeni finančno podpreti pri izdaji zbirke v knjižni obliki, pa tega ni bilo pripravljeno storiti niti eno od njih (sem si shranil vse njihove odgovore).

Verjetno so bili mnenja, da je ta zbirka takšna jajca, da si ne zasluži izdaje v knjižni obliki, čeprav sam močno dvomim, da je to kdorkoli zares prebral od začetka do konca.

Nekoliko v istem času je svojo zbirko aforizmov z naslovom “Drugi aforizmi in/ali drugo” izdal v samozaložbi Draško Veselinovič, takratni predsednik uprave Ljubljanske borze vrednostnih papirjev in na koncu knjige se je zahvalil številnim “paradnim konjem” slovenskega gospodarstva za “moralnopolitično” podporo pri projektu, kar verjetno pomeni, da so vsa ta podjetja finančno podprla izdajo knjige.

Seveda sam lahko izdam zbirko v samozaložbi brez kakršnekoli tuje finančne ali drugačne pomoči, samo poskušam pa vseeno lahko od koga iztisniti kakšen cekin, mar ne? Če mi ga uspe iztisniti od države je vse skupaj še toliko slajše!

Lep pozdrav,

Onyx

Bo pa ta moja zbirka nebuloz slej ko prej tudi izšla v knjižni obliki, vendar naklada ne bo presegla deset izvodov, ker toliko d’narja pa spet nimam za stran metat. In ker bo to edina izdaja v papirnati obliki bo morda s časom cena vsakemu izvodu lahko celo narasla. Ne samo Draško, tudi Onyx ve kako se umetno ustvari povpraševanje z omejevanjem ponudbe in to brez sodelovanja Ministrstva za kulturo!

Dopisovanje s šolsko ministrico

20 06 2016

Tole pismo sem posredoval aktualni ministrici za šolstvo. Včasih se prileže ob jutranji ponedeljkovi kavici kaj bolj lahkotnega za branje, kot pa je črna kronika v Slovenskih novicah:

Od: Doktor Onyx <doktor.onyx@gmail.com>
Datum: 18. junij 2016 05:27
Zadeva: Slovensko visoko šolstvo!
Za: maja.brencic-makovec@gov.si, gp.mizs@gov.si
Kp: rektorat@uni-lj.si, rektorat@um.si, info@upr.si, info@sou-lj.si, um@soum.si, info@soup.si

Spoštovani,

dovolil si bom na kratko pokritizirati slovensko visoko šolstvo.

Kakor sem sam opazoval je ta država od osamosvojitve dalje vztrajno uničevala visoko šolstvo iz katerega so naredili dobesedno “otroški vrtec”, pri čemer so bili vodilo pri tem početju interesi posameznikov, ki so ustanavljali razne zasebne fakultete (začuda fakultete tehničnih strok skoraj nobene) in se je med drugim tudi prek tega obvoda pral proračunski denar – torej denar slovenskih davkoplačevalcev!

Tudi tiste fakultete, ki so nekoč v socializmu veljale za “elitne” (beri težke) so morale drastično spustiti kriterije in standarde zato, da so lahko konkurirale novo nastalim “otroškim vrtcem”, kjer študentom praktično ni bilo več potrebno niti hoditi na predavanja, ampak so lahko redno delali prek napotnic po 8 ur in več na dan, pa so kljub temu z odliko zaključevali študij. Tako obnašanje študentov pa je seveda razumljivo, saj če je diploma samo papir pač strmiš k temu, da do tega papirja prideš čim lažje! To je povsem v skladu s človeško logiko.

Financiranje fakultet po “glavi študenta” ali diplomanta je zame preprosti neumnost, skregana z zdravo pametjo in kaj takega lahko naredi samo nekdo, ki mu je ali cilj rušenje sistema visokega šolstva (!) ali pa je takšen diletant, da mu je za to čisto vseeno.

Tako kot marsikje drugje v naravi je tudi “človeška pamet” razdeljena nekako po “gaussovi krivulji” in povsem nerealno je za pričakovati, da je v Sloveniji 80% populacije sposobne končati študij na resni fakulteti, ker tega pač ni nikjer v svetu (!). Pa seveda tudi države na stopnji razvoja kot smo trenutno mi takega števila diplomantov ne potrebujejo, saj nenazadnje mora nekdo znati tudi narediti šolsko tablo ali odpeljati komunalne odpadke, če zadevo banaliziram in za to res ne potrebuješ diplomantov filozofije ali varstvoslovja.

Jaz sicer spoštujem željo številnih po znanju, za dušo, kot se temu reče, ampak tega pač ne more financirati država (davkoplačevalci) in si mora takšen študij “za dušo” vsak plačati sam, zaradi mene lahko tudi na zasebnih šolah poljubnega tipa (dopisne, prek interneta, Youtuba, Googla…). Take fakultete “za dušo” imajo lahko poljubno nizke standarde, saj bo pač znanje, pridobljeno na teh fakultetah uporabno za reševanje križank in ne kaj dosti drugega in to morajo takšni študentje vedeti in razumeti že ko se na take “fakultete” masovno vpisujejo!

Posebne problem predstavlja tako razsulo slovenskega visokega šolstva pa tudi za delodajalce, saj so včasih vedeli, kakšen kader prihaja iz posameznih fakultet, danes pa to, da je končal nekdo študij na fakulteti še ne pomeni nič in je za podjetja iskanje sposobnega kadra pravi mali podvig oziroma nekakšna slovenska igra na srečo, kjer si s “papirjem”, ki ga prinese iz fakultete kandidat za zaposlitev ne moreš pomagati praktično nič (ker gre res samo za papir).

Pa še nekaj zapisov o tej temi na mojem blogu (če se bo seveda to komu ljubilo prebrati – verjetno ne):

https://dronyx.wordpress.com/2008/05/21/onyx-ga-javno-pokaze/

https://dronyx.wordpress.com/2010/02/13/vsi-na-fakultete/

Srečno!

dr. Onyx

Naredili seveda ne bodo nič, saj dokler se fino baše denar davkoplačevalcev v svoje žepe in tega davkoplačevalci ne opazijo pač problema ni.

In ne, nisem zares “doktor”, oziroma še vedno bistveno bolj “doktor” kot številni “doktorji”, ki jih serijsko proizvajajo slovenske “fakultete” (in verjetno se od vsakega takega “doktorja” še kaj dodatno cekinov pobaše v žep)!

Oderuštvo

15 01 2014

Tole je lep dokaz, kako znajo razni lobiji v tej državi še vedno izvrstno poskrbeti zase.

Na nepremičnini je imel oče vpisano dosmrtno osebno služnost. Sam temu nisem posvečal veliko pozornosti, saj sem nekako pričakoval, da se po smrti ta služnost “po uradni dolžnosti” iz zemljiške knjige izbriše, vendar temu ni tako. Potem sem pa preveril na okrajnem sodišču, kako lahko kot lastnik nepremičnine to “dosmrtno služnost” formalno izbrišem in me je najprej vrglo na rit, potem pa mi je postalo še slabo.

Do leta 2011 je bilo menda dovolj, da si se oglasil na najbližji zemljiški knjigi (okrajnem sodišču), izpolnil obrazec in priložil kopijo izpisa iz matičnega registra o smrti. Cena? Brezplačno!

Kaj pa sedaj, ko smo davkoplačevalci plačali veliko denarja za informatizacijo zemljiške knjige in bi človek nekako pričakoval, da je postopek še toliko lažji, sploh v tako enostavnem primeru, ko gre dejansko samo za uskladitev podatkov z dejanskim stanjem?

Sedaj pa moraš za to iti do notarja, ki vloži elektronski predlog za vpis v zemljiško knjigo (kot omenjeno gre v tem primeru samo za ažuriranje podatkov) ter poskenira izpisek iz matičnega registra o smrti. Cena? 60 evrov!

60 evrov za nekaj, kar ne more trajati več kot 5 do 10 minut, saj se vse naredi elektronsko prek spleta in kar je dejansko omogočila informatizacija, ki smo jo drago plačali davkoplačevalci! To ni samo “striženje ovac”, to je brazilska depilacija, kjer žrtev tuli od bolečin.

Je sicer res, da po zakonu lahko predlog vložiš tudi sam, če imaš sigen-ca digitalno potrdilo in odprt varen poštni predal, vendar tudi v tem primeru ažuriranje podatkov ni brezplačno, saj moraš še vedno poskenirati izpisek iz matičnega registra pri notarju, ki je kot edina oseba vredna “javnega zaupanja” za to pooblaščen. Cena za to storitev skeniranja? 30 evrov!

In jaz močno dvomim, da gre notar pred skeniranjem preveriti v matični register, ali je morda izpisek ponarejen. Spusti dokument čez skener in izstavi račun za 30 €.

Kakšna je ob taki tarifi skeniranja dodana vrednost zaposlenih v vložiščih upravnih enot ali ministrstev si vsak lahko izračuna sam, delajo pa ponavadi ti uslužbenci za plačo, ki je samo malo višja od minimalne oziroma zajamčene!

To zame ni nič drugega kot državno podprto oderuštvo. In ob tem je zanimivo, da se vsi vpleteni tega celo zavedajo in se ti skoraj opravičujejo, ko ti povedo, koliko ta storitev stane!

Da pa bi zaposlenim v vložiščih okrajnih sodišč omogočili, da take enostavne postopke sami počno in glede na to, da je sedaj postopek informatizirn oziroma elektronsko podprt za to stranki zaračunali 10 € (prej so počeli brezplačno), pa seveda ne pride v poštev. Verjetno bi skočili pokonci, da za minimalno plačo še tega pa res ne bodo počeli in nekako jih razumem. Samo kaj pa če…ne, ne, to pa ne pride v poštev, ker potem se pa poruši cel plačni sistem.

In z izbrisom osebne služnosti iz zemljiške knjige zna imeti težave še kdo ob uvedbi nepremičninskega davka, saj je zavezanec za davek v primeru vpisa osebne služnosti na celotni nepremičnini imetnik služnosti, ne pa lastnik nepremičnine! V primeru umrlih se zna zgoditi, da bodo odločbe o davku pošiljali njim, čez kakšnih deset let pa naložili plačilo davka skupaj z zamudnimi obrestmi lastniku nepremičnine.

Mimogrede, kakšne so kaj cene privezov za jahte letos na Hrvaškem? Baje so šle nekoliko gor in bo treba spet popraviti tarife!

Bonus brezplačno pravno mnenje:
Moje mnenje v zvezi s tem primerom je, da sodišče napačno interpretira 40. in 43. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), saj se sklep o dedovanju kot izvršljiva sodna odločba po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo in ni za to potrebno vlagati nobenega dodatnega zahtevka. Na tem sklepu o dedovanju jim jasno piše, da gre za dosmrtno služnost, ki preneha s smrtjo imetnika, torej če želijo to sodno odločbo do konca izvršiti, morajo po smrti zaznamek o služnosti tudi izbrisati, brez da jaz za to plačujem komerkoli še 60 evrov!

Je pa res, da če bi tudi za njih veljal ZUP, bi si morali izpisek iz matičnega registra pridobiti sami po uradni dožnosti, tako pa jim ga lahko jaz dostavim brezplačno. Kaj bodo pa z njim naprej počeli, me pa v bistvu niti ne briga.

Stephen Elop – maybe the worst CEO in history

20 07 2012

Glavni šefi visokotehnoloških podjetji so znani po tem, da si izposlujejo enormne plače, poleg katerih so samoumevni še dodatni bonusi v deležih podjetja ter številne ostale nagrade. Ti zneski pa gredo ponavadi v milijone USD, če je le podjetje nekoliko večje.

Ker gre dostikrat za skoraj absurdna razmerja med plačami in njihovo uspešnostjo predlagam, da se uvede količnik za izračun uspešnosti šefa in sicer kot razmerje med dobičkom (izgubo), ki jo firma ustvari v enem letu, ter celotno letno plačo z vsemi bonusi, ki jih je za to CEO prejel. Vključno seveda s potnimi stroški in povračilom za malico.

Za šefa Nokije (bivši Microsoftovec) Stephena Elopa bi ta količnik pokazal, da za vsak milijon svoje plače, ustvari vsaj za milijardo izgube. To pa je rezultat, ki ga ne bo lahko izboljšati (bolje rečeno poslabšati)!

Mogoče bi lastniki finske Nokie lahko preverili, ali bi morda zmanjšanje njegove plače za enak procent zmanjšalo njihovo izgubo iz poslovanja?

Sicer se mi pa ob izjemno slabih poslovnih rezultatih Nokie poraja vprašanje, ali ta firma sploh ima lastnika, oziroma ali ni nekdo preprosto pozabil, da ima v lasti večinski delež Nokie (NOK)?

Preberi še:
Nokia – the downfall

Države nismo zavozili

20 07 2012

Pred časom sem nekje prebral komentar, kjer se je avtor ob državnem prazniku spraševal, kako smo lahko Slovenci v pičlih 20 letih tako zavozili državo.

Jaz trdim, da mi države nismo zavozili, ampak sploh še nismo uspeli postaviti na noge države, ki bi imela dolgoročno perspektivo. Naša država je že takoj ob nastanku padla direktno v umazan proces tranzicije, kjer je bil cilj zgolj in samo plenjenje tistega, kar je ostalo od nekoč socialistične družbene lastnine. Državo so vsi jemali zgolj kot nekaj, kjer se samo odnaša vse, kar ni pribito. Najprej so vsem ljudem sicer razdelili lastninske certifikate in jih prepričali, da gre tu za nadvse pravičen proces, kjer vsak dobi svoj delež, vendar v praksi se je potem izkazalo, da temu ni čisto tako in so nekateri naračunali ogromna oškodovanja te, tako imenovanje družbene lastnine (mislim da je o tem precej govorila takratna šefica SDK Romana Logar). Poleg tega pa večina ljudi takrat sploh ni vedela, za kaj se gre in kaj je to kapitalizem.

Ko je bila ta prva faza uspešno končana in se tu ni dalo več kaj dosti prerazdeliti, se je začela potem druga faza, kjer so ključno vlogo odigrale naše “sistemske banke” in te so bile zlorabljene zopet za prerazporejanje kapitala. Vedelo se je, da bodo te banke vedno sanirali davkoplačevalci, zato se je veselo razmetavalo denar brez občutka in mi tu poznamo zgolj milijonske “tajkunske kredite” na lepe oči, ki so medijsko odmevni. Kje pa so še vsi krediti v višinah po nekaj sto tisoč evrov, ki so jih po enakem principu dobili razni priviligiranci – “sistemski ljudje”? Ti pa ostajajo še vedno skrbno varovana bančna skrivnost in če kdo vpraša, zakaj se to ne razkrije ter poišče odgovorne ljudi v bankah, pa se izgovorijo na to, da bančništvo temelji na zaupanju in skrivanju podatkov, ker gre pri vsakem poslu za vsaj dvostranske pogodbene odnose. Javno je lahko samo to, da morajo zadevo na koncu sanirati davkoplačevalci, ker so to njihove banke.

Seveda je bilo vse to možno izključno zaradi nas, ker nam je pomembno samo to, da lahko vsak mesec plačamo položnice in da imamo nekaj za dat v lonec. To, da pa je država povsem neperspektivna in da v zadnjem času pospešeno drvi proti stanju, ko bo postala tudi finančno nelikvidna in ne bo mogla več izpalčevati niti pokojnin in plač javnim uslužbencem, pa že ni več naš problem.

Dokler je seveda še kaj za dat v lonec.

Ob vsem tem pa me zanima, kaj so nam pripravili za tretjo fazo plenjenja, oziroma kolektivnega striženja ovac?

Mogoče je sedaj na vrsti repriza povojne množične nacionalizacije zasebnega premoženja (malih davkoplačevalcev, jasno!)?

Stanovanje brez spalnice

19 07 2012

Ne vem sicer kje je Hilda Tovšak iz propadlega Vegrada dobila arhitekte, ki so ji risali tlorise stanovanj v Celovških dvorih, ampak glede na nekatere videne primere se mi zdi, da bi jaz mrtvo pijan bistveno bolje opravil delo. Ob tem, da naj bi leta 2009 za take, po mojem mnenju povsem nefunkcionalne rešitve, zahtevali od 2.500 do 3.000 € po kvadratu, medtem ko danes potencialni kupci NLB-ju, ki je zaplenila te nepremičnine, ponujajo po 500 €.

Prvi primer:

Če dobro pogledaš ta tloris ugotoviš, da stanovanje sploh nima spalnice in je očitno arhitekt predvidel, da boš spal ali kje pri sosedi, ali pa na balkonu. Dopuščam pa seveda možnost, da stanovanje ni mišljeno kot bivalni prostor, ampak gre za nekakšen “safe house”, kamor se zatečeš, če te doma vržejo iz stanovanja. Tu pa bi se potem dalo najti kakšen kompromis in fotelj v dnevni sobi spremeniti v posteljo, ali pa iz lože zabrisati ven stola iz ratana in vanj vgraditi neko zložljivo posteljo. Ali pa celo položiš na tla kar spalno vrečo. Kakšna stara zakonca pa bi verjetno lahko v ložo montirala pograd v dveh nadstropjih in imela tako vsaj izgovor, da jutranja erekcija ne pripelje do kakšnih nepredvidenih zapletov.

Drugi primer:

Ta stanovanje očitno sodi med najbolj razkošne možnosti, ki so na voljo, saj ima serijsko vgrajeno celo zakonsko posteljo. Je pa pri njem zanimiva terasa, oziroma balkon, ki je praktično večji od samega stanovanja, verjetno kvadratni meter balkona pa ni dosti cenejši od kvadrata stanovanjskega dela. Tako stanovanje se mi zdi idealno za družino, kjer sine trenera nogomet, ker se da na balkonu postaviti prenosni gol in umetno travo, seveda pa je opcija tudi manjše golf igrišče z umetnimi luknami.

Kot pa je nekdo zapisal na forumu lahko vse skupaj z ogromno teraso izpade v primeru resne ekonomske krize naravnost vizionarsko, saj se bo dalo teraso preurediti v obdelovalno površino (tu moram poudariti, da marihuana zaenkrat pri nas še ni legalizirana!) ali pa na njej gojiti perutnino in druge domače živali.

Ob vsem tem verjamem, da imajo banke dejansko težave prodati taka stanovanja po kakršnikoli ceni, saj mora kupec takoj vložiti dodatnih 20.000 € da podre vse predelne stene in zadevo postavi praktično na novo.

Poleg tega pa ta stanovanja predstavljajo za banko čisto računovodsko – frizerski problem. Banka verjetno stanovanja v svoji bilanci knjiži vsaj po kakšnih 3.000 € za kvadrat, če pa bi jih prodala po nekje realnih 1.000 € za kvadrat, pade iz omare takoj okostnjak velikostnega ranga par sto milijonov evrov izgube iz tekočega poslovanja, torej ranga zadnje dokapitalizacije NLB. Namreč v takem primeru je potem potrebno prevrednotiti po realni tržni ceni vse nepremičnine, ki jih imajo naše banke v lasti in so jih zaplenile propadlim gradbincem.

Očitno je pri nas nekdo (namerno) pozabil razpočiti nepremičninski balon, kar nas še čaka v bližni prihodnosti in to je naslednji šok za naše sistemske banke, ker bodo zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti potrebne nove, več sto milijonske dokapitalizacije praktično takoj.

Napačno vrednotenje zaseženih nepremičnin je trenutno očitno v našem nacionalnem interesu!


%d bloggers like this: