Portorož

Tako kot muslimani enkrat na leto romajo v Meko, se jaz odpravim enkrat na leto v našo neformalno turistično meko Portorož. Kar tako, malo namočit noge in pogledat, kakšen je kaj turistični utrip na Slovenski obali.

Letos je ta dan padel ravno na zadnjo nedeljo in imel sem precejšnjo srečo, ker kakšnih daljših kolon na cestah ni bilo. Uro in dvajset sem potreboval do marine v Portorožu (Luciji), kjer sem odložil avto in kar sem deset ur pozneje obžaloval, ker je bil ves zaprašen.

Kot so nakazovali kupi smeti na tleh, je bila prejšnja noč tu precej burna, mene pa je bilo ob tem strah, da ne zapeljem na kakšno razbito steklenico in predrem gumo, ker ne vem, kje imam v avtu spravljeno rezervno kolo. Videti ga ni nikjer.

Prvi bazni tabor je bil nedaleč stran, ob znanem lokalu Alaya, ki ti pričara lažni vtis, da si na Mauritijusu.

Morje se od lanskega leta tu ni kaj dosti spremenilo, občutek je  še vedno podoben, kot bi se kopal v neočiščenem akvariju, ki ima dno divje zaraščeno z vodnim rastlinjem, vmes pa plava kakšna jata ribic. Se mi pa zdi, da je letos  plavajoče trave, odmrlih alg in sluzi bistveno manj, kot lansko leto.

Ko pridem iz vode, si ne morem kaj, da ne bi opazil štirih Štajerk, že kar v letih, tam blizu tridesetih, ki se utaborijo zraven mene na plaži. Da gre za Štajerke sem razbral iz simpatičnega dialekta, kjer je bila vsaka druga beseda čuj. Čuj sem, čuj tja. Vsekakor ob vsem tem čujanju ne moreš zaspati, je pa meni ta govorica bistveno bolj všeč, kot pa Ljubljansko kvakanje, ki sem se ga že rahlo naveličal.

Debata pri sosedah pa je tekla o joških, kar je pomenilo, da od počitka ne bo nič, ker bom moral vleči na ušesa.  Štiri ženske, osem jošk, dva silikonska vsadka. Namreč če sem prav razumel, si je ena izmed četverice dala vgraditi v joške silikonski vsadek, samo ne takega, kot ga ima Pamela Anderson, ampak manjši model, ki naj bi samo popravil izgled že rahlo povešenega oprsja. Ob množici pohval v stilu, kako ima sedaj, čuj, res ful dobre joške, je padlo tudi vprašanje, če bo z umetnimi joški sploh lahko dojila? Takrat sem se skoraj ugriznil v jezik, da nisem pripomnil, kako je škoda, da si ni dala klonirati še bradavičk in bi ju plastik lahko potem prišil na ritnici, kamor bi prevezal tudi mlečne žleze. Saj dojenčkom je po moje čisto vseeno, samo da teče mleko. Mi je šlo pa na smeh, ko sem si precej živo predstavljal, kako bi v tem primeru izgledalo dojenje.

Če je življenjsko poslanstvo mesarske muhe, da izleže jajčka z ličinkami, je očitno vsaj za četrtino Štajerk poslanstvo to, da si nekaj let odteguje od ust, da privarčuje denar za plastičnega kirurga, ki ji vsadi silikonski vsadek v oprsje. In vse to dobi zares smisel šele, ko se prvič zapelje v Portorož in tam na plaži pokaže svoj umeten parček.

Sem pa jaz glede sončenja zgoraj brez od nekdaj rahlo zadržan.

Namreč precej žensk, ki odvržejo zgornji del kopalk, sploh ne zna nositi pravilno svojih jošk, ali pa že iz obnašanja vidiš, da delujejo nenaravno, ker si na vsak način trudijo hlebčka zakriti. Nekatere bi po moje še najraje videle, da bi nosile roko v mavcu in imele tako izgovor, da roka vedno vodoravno zakriva prsa. Ampak zakaj za vraga pa potem odmetavate krpice, če se počutite tako nelagodno in imate občutek, da v tistem trenutku vsaj nekaj tisoč ljudi okrog razpravlja samo o eni vele pomembni stvari,  joških?

Po kakšni uri in nekaj izhodih v kopalkah do vode se rahlo naveličam in grem malo pretegnit noge do Pirana.

Kempinski hotel je vsekakor impresiven objekt in čez dvajset let verjetno nihče ne bo vedel, da je kdaj obstajal Istrabenz, hotel pa bo še vedno stal in starejši domačini bodo vedeli, da je bila podrtija starega hotela Palace obnovljena za časa nekega Bavčarja. Pečečnik bo morda imel nekoč Plečnika, Janković bo morda imel nekoč Stožice, Bavčar pa že ima Kempinskega. Toliko na kratko o velikanih naše polpretekle zgodovine.

Knock, knock, je kdo doma?

Če pogledam cenik na spletni strani hotela, je najcenejša soba vredna 175 €,  medtem ko za 230 kvadratov velik predsedniški apartma odšteješ 5.900 € na dan. Ali je to ugodno, težko ocenim, ker že dolgo nisem spal v predsedniškem apartmaju. No, če malo pomislim, nisem še nikdar, ker običajno se da dobiti tudi nekoliko cenejšo sobo za bivše predsedniške kandidate.

Kempinski meni izgleda od zunaj prej kot kakšna vila nekega naduvanega fuzbalerja prve postave Reala, kot pa hotel, ker ni videti nikjer nikogar. Na balkonih se ne sušijo brisače, v sicer lepo urejenem parku pred hotelom ni žive duše,  ne sliši se otroškega kričanja. Skratka, od zunaj vidnih znakov življenja ni. Se pa zavedam, da videz lahko vara, tako kot recimo na Marsu.

Čeprav statistike turističnih delavcev govorijo o skoraj polni zasedenosti hotelov (to jaz enostavno ne morem verjeti, dokler ne grem odpirati sobo za sobo), bi glede na registrske oznake avtomobilov dejal, da je razmerje med tujci in domačimi gosti na Slovenski obali ena proti deset, v korist Slovencev, medtem ko je na Hrvaškem, v bolj poznanih turističnih krajih, po mojem mnenju ravno obratno. Možno pa tudi, da trume tujih turistov prihajajo k nam z letali, avtobusi ali pa kar skozi podzemne rove, skopane iz bivše Češkoslovaške, pod Avstrijo, do naše obale.

Ne vem, morda prejšnja leta na to nisem bil pozoren, ampak letos sem opazil ob obali do Pirana kar nekaj kopališč, ki se od ostalih v bistvu ne ločijo po ničemer drugem, kot po tem, da pričakujejo za javno dobro, kar morje pravno še vedno je, vstopnino. In to kakšno! Pri Grand hotelu Emona stoji takle cenik:

Ob teh cenah začneš ceniti (naše) njihovo morje

Recimo da pride na tako plažo štiričlanska družina in si privošči maksimalen paket. Dva odrasla plavanja, plus dva otroška plavanja, dve mareli proti soncu in še štiri ležalnike. Da to sešteješ, potrebuješ že malo boljši digitron, približno pa to znese skupaj neverjetnih 120 €. In če prav razumem te cenike, ki so med seboj kar usklajeni, takšna ali podobna cena velja tudi za hotelske goste. Tu se pa jaz začnem potiti, ampak ne od vročine.

Čigav izum je to in koliko imajo pri tem prste vmes diplomanti Turistice, fakulteta za turistične študije, ki ima sedež v Portorožu, ne vem.

Turistica - fakulteta za turistične študije

Turistica - fakulteta za turistične študije

Pa v bistvu me to tudi ne zanima. Če za nek kraj ocenim, da me imajo za tepca, potem si jaz vzamem pravico, da je občutek lahko tudi obojestranski. Res pa takega občutka ne bi imel, če bi bil Portorož edini obmorski kraj, ki sem ga videl v življenju.

In kaj naj si mislim o turistični meki, ki se želi iti turizem tudi na akademskem nivoju, a na drugi strani ladjico za turistične izlete privežejo kar sredi navadnega pristanišča za razsut tovor, kjer kot kaže turiste tudi vkrcavajo?

Upam, da jih ne nakladajo na ladjo kar z dvigalom?

3 Responses to “Portorož”

  1. Kr en tam Says:

    Te vstopnine pa so grozne, ja. Kot, da bi se kopal v zlatu ne pa v navadnem morju.

  2. pijanec Says:

    Slovenska obala je verjetno največji nateg daleč naokoli. In največja nesnaga. Niti v kapitalističnih ZDA nihče niti ne pomisli na računanje javnega dobra, kar je njihova celotna obala, pri nas pa vsak počne kar hoče.

  3. dronyx Says:

    @Kr en tam: Letos se še vedno najde kakšen košček obale, kjer ne zaračunavajo vstopnice za morje in lahko brezplačno razviješ svojo brisačo. Je pa trend jasno začrtan in bojim se, da že čez nekaj let zastonj kopanje na (našem) morju ne bo več možno. Sicer me pa to prav nič ne skrbi, saj ko še Italijani zgradijo plinski terminal v Tržaškem zalivu, bodo morali Primorci še kaj plačati, da se bo kdo sploh hotel kopati v tistem morju.

    @pijanec, se strinjam, ampak nekdo je vendarle moral dati zeleno luč za plačljiva kopališča in to kljub temu, da zaračunavajo nekaj, kar naj bi bilo od nas vseh. Ne rečem, če hočejo denar za izposojo ležalnika, marele ali pijače v baru, ampak plačati 20€ za to, da greš lahko v vodo, ki je dana od boga, je pa predrzno. Mislim da s tem, ko Slovenci masovno letos “rešujejo” turizem na obali, sami sebi delajo medvedjo uslugo, ker jih bodo drugo leto še bolj olupili. Verjetno boš že na Koperski vpadnici plačal 30 € za svež Primorski zrak in turistično takso.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: