Onyx pokoj išče

18 11 2018

Ko so v deželi volitve jaz ritualno odidem na bližnji hrib, ki se mu reče Pokojišče (pokoj išče). Da zbežim pred vsemi temi volilnimi plakati, nasmejanimi obrazi kandidatov za župane in svetnike ter bolj ali manj pametnimi volilnimi slogani.

Sicer se tudi na Pokojišču najde volilne plakate in ostali propagandni material, je pa tega bistveno manj kot v dolini.

Spodnje fotografije so nastale včeraj, dan pred lokalnimi volitvami, ker v nedeljo se mi ne ljubi vzpenjat po hribih.

pokoj_1.jpg

pokoj_2

pokoj_3

pokoj_4

pokoj_5

pokoj_6

pokoj_7

pokoj_8

pokoj_9

pokoj_12

pokoj_10

pokoj_11

Sem pa tokrat odkril zanimivo lokacijo, ki jo sicer vsak dan gledam iz svojega kuhinjskega okna, vendar pa nikdar nisem vedel kako se pride tja. Namreč te lokacije ne najdeš, če ne vprašaš kakšnega domačina, ker do tja vodi stezica prek pašnikov. Gre za planoto, imenovano Zavrh, iz katere se spuščajo jadralni padalci in z nje se vidi celotna Borovniška kotlina ter Ljubljansko barje vse do Ljubljane. Je pa na tej planoti mrzli severni veter dobil pospešek, tako da me je prepihalo do kosti.

pokoj_15

Na lokalne volitve sem tokrat šel, čeprav se načeloma volitev ne udeležujem, ker izberejo ponavadi tiste, ki jim jaz ne bi dal niti ovce za čuvat. Tokrat pa sem za župana volil sokrajana, ki mi sicer servisira gorilec na peči za centralno kurjavo. Volil sem ga pa zato, ker upam, da bo postal župan in mi bo potem župan servisiral gorilec. Če se bo seveda še ukvarjal s tem.

Advertisements

Globalni okoljski dobičkarji

16 11 2018

Danes me je nasmejal članek o 100 najbogatejših Slovencih.

Na vrhu te lestvice sta tokrat zakonca Iza in Samo Logout (oziroma Login?) , ki sta težka 689 milijonov evrov. Ta denar sta dobila s prodajo podjetja z razvedrilnimi mobilnimi aplikacijami Outfit 7, ki sta ga prodala kitajskemu holdingu United Luck Group za milijardo dolarjev.

Kupnino sta prenesla na družinsko dobrodelno organizacijo, ki se bo neprofitno ukvarjala z reševanjem globalnih okoljskih problemov.

Družinsko…globalni problemi…tu že nekaj smrdi brez da berem dalje, ampak me je klub vsemu zanimalo, kakšno rešitev sta za globalno težavo iznašla Slovenska zakonca. In potem me vrže na rit.

V članku piše, da je prvi projekt te fundacije to, da so prek novoustanovljenega ciprskega podjetja podprli projekt modne oblikovalke Mateje Benedetti z luksuznimi oblačili iz ekoloških materialov.

Recimo takale ekološka oblekica za ekološko osveščene bogate punčke stane lepih 780 €.

eko_obleka
vir: mateabenedetti.com

Iz česa je to narejeno nimam pojma. Zaradi mene lahko iz pomarančnih lupin, krompirjevih olupkov in človeških iztrebkov. Samo na kakšen način lahko tole rešuje globalne ekološke probleme pa ne razumem! Namreč če si želi nekdo privoščiti takole obleko za 780 €, mora ta denar nekako zaslužiti in če ne dela ravno ekoloških oblek ali česa podobnega to zelo verjetno pomeni, da je povzročil s tem temu primerno škodo okolju. Torej to je ravno nasprotno, kot pa se želi prikazati.

Kaj bo naslednji projekt te družinske dobrodelne organizacije?

Avtomobili, narejeni iz okolju prijaznih materialov (lesa), ki bodo imeli tri tisoč kubične bencinske motorje in bodo stali dva milijona evrov?

Ja, tudi ekologija se danes dobro prodaja in vse je na koncu en sam biznis. Nam je pa kljub vsemu čedalje bolj vroče! Tudi zaradi oblek, ki stanejo 780 €!

Vem, da je to zakoncema Login to težko pojasniti, ampak ekološki problem niso afriška plemena, ki živijo skromno in v sožitju z naravo! Ekološki problem je sodobni človek z veliko denarja, ki leti z letalom na počitnice na Bali, čeprav bi se lahko zapeljal v Terme 3000, ki vozi sodobnega mestnega terenca večinoma po mestu in to s povprečno porabo 18 litrov neosvinčenega bencina na 100 km, ki je goveje zrezke in hamburgerje, namesto sojinih medaljončkov in tako dalje.

To kljub vsemi pa le ni neka vesoljska znanost, samo razum je potrebno vklopiti (vem, tu jaz malo zanalašč precej naivno izpadem, saj zakonca Login že dobro vesta kaj delata!).

Fosilna goriva so nastajala milijone let zato, da jih bomo porabili v samo nekaj letih. In v tem času, ki je še na voljo, je potrebno izvesti čim manj boleč prehod. Naloga ni preprosta, ne enostavna in tudi časa ni ravno na pretek. Je pa verjetno naloga izvedljiva. Samo ne s takim pristopom.

Je pa pri reševanju težav z okoljem in prehodu iz fosilnih goriv na druge oblike energije tako kot marsikje drugje. Številni študirajo probleme, izdelujejo razne rešitve in pridigajo, nekaterim je vseeno, saj smo tu itak samo še par let, nekateri pa so deli problema in celo aktivno poslabšujejo situacijo. Potem so pa seveda še številni tisti, ki želijo situacijo izkoristiti predvsem za dober zaslužek. Vsak mora pa seveda pri sebi razčistiti kje točno se v tej enačbi nahaja.

Sami moški

16 11 2018

Moje spoštovane sodelavke se mi privoščljivo smejejo, ker je moj predlog za Poenotenje dodeljevanja priimkov ob sklenitvi zakonske zveze na portalu predlagam.vladi.si grdo pogorel in sem ob treh glasovih ZA dobil kar 36 glasov PROTI.

Smo pa kljub vsemu skupaj ugotovili, da manjša težava s tem v zvezi pa vendarle obstaja.

SURS (Statistični urad RS) ugotavlja sledeče v zvezi s porokami:

“Slovenija je ena izmed držav z najnižjim številom porok, to merimo s številom na 1.000 prebivalcev. Danes ta indeks znaša 3 poroke na 1.000 prebivalcev, kar pomeni približno 6.500 porok na leto. To je skoraj 10.000 manj od leta 1965,”

Podobno obratna statistika pa je tudi pri ločitvah:

“Tu kazalec merimo na 1.000 sklenjenih zakonskih zvez. V tem trenutku je ločitev 376, leta 1990 jih je bilo 218, leta 1965 pa 122. Položaj je torej popolnoma drugačen, kot je bil nekoč.”

S takim tempom čez 50 let seveda ne bo več nikakršnih težav z ločitvami, ampak ne zato, ker bodo srečno poročeni pari živeli skupaj do smrti, temveč zato, ker ne bo nobene poroke več. Zakaj pa bi se nenazadnje kdorkoli še poročil, če pa ve, da se bo statistično gledano sigurno tudi ločil in da bo imel zaradi poroke s tem samo še več težav ob ločitvi in še višje stroške za razne kvalitetne odvetnike, ki imajo po možnosti dobre zveze pri sodnikih?

V osnovi jaz vidim glavni problem v tem, da so ženske z razvojem te družbe dobile moške lastnosti oziroma tu nekih velikih razlik med spoloma ni več, tako kot so bile nekoč. So ambiciozne, borbene, karieristične, samozavestne, pohlepne, preračunljive, samozadostne, pohotne, nezveste, izobražene, pametne in tako dalje (moja sodelavka, ki se poklicno ukvarja z drogami sicer temu reče strokovno ženska emancipacija). Torej če odmislimo telesne razlike smo v bistvu sedaj vsi “moški” in tako ne glede na spolno usmerjenost neke vrste mentalni homoseksualci.

Sodelavke so me sicer opozorile, da smo moški pa kljub vsemu še vedno bolj poraščeni oziroma kosmati kot deklice. Ampak če gremo gledati v kakšnega Big Banga ali podobno trgovino s tehničnim blagom opazimo, da je oddelek z brivniki in depilatorji za ženske enako velik, ali pa celo še večji, kot je oddelek z moškimi brivniki.

Torej kdo je tu bolj poraščen?

Vem da samo sprememba dodeljevanja priimkov ob poroki tega problemčka ne more rešit, ker so vzroki za to drugje. Bi bilo pa vsaj zabavno za videt ženske z desetimi priimki ali še kakšen več.

Po mojem skromnem mnenju pa je pri taki enakopravnosti med spoloma potrebno zelo dobro poznavanje tega, kdo sploh sodi skupaj, če se želi vsaj od daleč približati tistim iz pravljic, ki živijo skupaj srečno, dokler ju smrt ne loči…

Citat dneva

16 11 2018

Osnovi pravilne ishrane su, zapamtite to dobro, je li, danas zeleno, sutra crveno, prekosutra, je li, žuto!
Što više povrća. Što više povrća.
Grašak, paradajz, paprike, krastavci, je li, za svaki obrok.
A njemu guska.

citat iz filma Varljivo leto ’68

Prevod:
Osnove pravilne prehrane so, zapomnite si to dobro, danes zeleno, jutri rdeče, pojutrišnjem pa rumeno.
Čim več zelenjave. Čim več zelenjave.
Grah, paradižnik, paprike, kumarice za vsak obrok.
Potem pa otrok reče ati…
A njemu pa goska.
V smislu…ata nas uči eno, sam dela pa nekaj čisto drugega. 

Onyx gre drugič v opero (spoiler alert!)

14 11 2018

Včeraj sem bil drugič v življenju v operi in sicer sem šel gledat opero Carmen. Nazadnje sem bil v operi enkrat v osnovni šoli (to se sliši kot pri spovedi), ko so nas peljali gledat neko predstavo v okviru pouka, pa še takrat ne vem ali je bila res opera, ali smo šli gledat balet.

Doma imam sicer nek CD z vrhunci iz raznih oper in ta je eden izmed mojih najljubših, saj na kvalitetnem ozvočenju in ob ustrezni jakosti trga gate, kot se temu reče. Vrhunec pa vsaj zame skladba oziroma simfonija (ne vem kaj je pravi izraz za pevski nastop na glasbo simfoničnega orkestra v operi, možno da se bo na koncu izkazalo, da so to dejansko arije) Va Pensiero iz Verdijeve opere Nabucco. So pa na tem CD-ju tudi trije komadi iz opere Carmen, tako da ta opera očitno sodi med najboljša dela tega področja človekovega umetniškega izražanja in kot taka se mi je zdela kar pravi izbor glede na trenutni repertoar v SNG Opera in balet Ljubljana.

Kot sem opazil je opera precej bolj zahtevna kot kakšna filmska predstava v Koloseju ali tribute band v Cvetličarni. Opera Carmen je odpeta v celoti v francoščini, ima štiri dejanja, z enim odmorom pa traja več kot tri ure. So pa nad odrom na srečo tudi podnapisi (to je sicer oxymoron, ker so zgoraj in ne pod) v slovenščini in angleščini, tako da se da razumeti, kaj trenutno pojejo, celoto pa nekoliko težje, ker je veliko nians na katere nisi pozoren, če prej ne prebereš za kaj sploh gre. Cene v bifeju med odmorom pa zasoljene in to ob zelo omejeni ponudbi.

Je pa na mestu vprašanje, ali sem v operi užival?

Če bi bil spočit, bi lahko rekel brez zadržkov da ja, tako pa sem bil proti koncu že tako utrujen, da sem komaj čakal, da se opera konča in da Carmen končno zabodejo do smrti (zato je že v naslovu spoiler alert!). Obstaja pa menda nekje v tujini tudi moderna priredba opere Carmen, kjer ona na koncu ustreli ljubimca, kar pa nekako bolj ustreza sodobnemu času, saj je znano, da so ženske krivci (morda se pravilno napiše krivke) za večino nasilja nad moškimi v sodobni družbi.

Naslednji projekt pa…balet. Samo prej si moraš še pajkice kupit in naredit sprejemne izpite na Konservatoriju za glasbo in balet.

Preberi še:
Drive-in opera

Citat dneva

13 11 2018

Bratko, kad imaš problem, i ne možeš da ga rešiš sa pari, ti go rešiš sa mnogo pari.

citat iz filma Crna mačka, beli mačkon

Prevod: če imaš problem in ga ne moreš rešiti z denarjem, ga rešiš z veliko denarja.

Specialna taktika Mestnega redarstva

13 11 2018

Če Mestno redarstvo nekako ne uspe iz takšnih ali drugačnih razlogov narediti reda v Spodnji Šiški pa je povsem drugačna zgodba v okolici Centra Stožice.

Danes mi je dobri poznavalec razmer razlagal, kakšno taktiko ubere Mestno redarstvo ko so kakšne prireditve v Stožicah, kjer se zbere večja skupina ljudi. Takrat taktično modro zaprejo parkirišča pod dvorano, tako da so ljudje prisiljeni iskati parkirna mesta v okolici Centra Stožice. Obiskovalci prireditev seveda potem parkirajo po pločnikih in podobnih površinah, kjer parkiranje ni dovoljeno. Se pa Mestno redarstvo za take prireditve dobro pripravi, saj tam potem v zasedi čaka cela četica redarjev, ki potem veselo podelijo vsem napačno parkiranim vozilom prisrčne pozdrave Mestnega redarstva najlepšega mesta na svetu.

Ljudje so po prireditvi v centru Stožice seveda besni, ker ji čaka še kazen zaradi napačnega parkiranja in prisegajo, da se tja nikdar več ne vrnejo, samo potem hitro pozabijo na to neprijetnost in naslednjič jih v zasedi zopet pričaka Mestno redarstvo, ki seveda nikakor ni samo navadna inkasantska služba Župana, temveč predano skrbijo za našo varnost. Ampak če bi res v prvi vrsti skrbeli za red in varnost v mestu, potem verjetno v svojih načrtih in planih ne bi imeli napisano, koliko denarja morajo pobrat od meščanov in ostalih obiskovalcev, mar ne?

Ker pa vem, da na moj blog začasno zaide tudi kakšen redar moram pojasniti, zakaj imam tak ciničen odnos do tega poklica.

Na papirju je videti vse super. Občinski in mestni redarji skrbijo za red, prometno varnost okrog šol in bolnišnic ter skrbijo za to, da ne parkiramo po kolesarskih stezah in zelenicah. Ampak to je na papirju in v teoriji.

V praksi pa številni župani ugotovijo, da je redarstvo dejansko zelo učinkovit način za polnjenje občinske blagajne. To pa potem v praksi pomeni, da se pozabi osnovno poslanstvo tega poklica in redarji potem postanejo navadni inkasanti, ki imajo normo (!), koliko kazni morajo napisati na dan. Seveda od tu pa do teroriziranja državljanov kot je opisan primer zgoraj pa ni več daleč.

Poglejmo recimo super radarje, ki jih sedaj na veliko kupuje Ljubljanski Župan.

Ti super radarji so seveda verjamem zelo zmogljive in tudi drage naprave, ki so sposobno izmeriti natančno vsa vozila, ki peljejo mimo. Tako hitrost, kot verjetno tudi varnostno razdaljo. In na podlagi teh meritev se da seveda serijsko tiskati položnice, saj vozniki med vožnjo ne moremo ves čas spremljati merilnikov hitrosti, da slučajno za 5 km/h ne prekoračimo “predpisane maksimalne hitrosti”, ki je seveda povsem birokratsko določena.

Jaz osebno priznam, da še zdaleč ne vozim po prometnih znakih in marsikdaj v naselju vozim tudi 70 km/h ali kje še več. V zadnjih 30 letih še nisem nikogar ogrozil v cestnem prometu, nimam nobene kazenske točke in nikdar nisem plačal kazni za prometni prekršek, razen napačno parkiranje v Ljubljani. Sem pa praktično dnevno na cesti. Samo kako je to možno?

No ja, moje vozilo upravlja naravna inteligenca (NI kar ni čisto isto kot AI), ki neprestano obdeluje cel kup podatkov iz okolice in vožnjo prilagaja situaciji. In prometni znaki za omejitev meni sploh niso najpomembnejši podatek oziroma bi povsem enako vozil tudi če ne bi bilo nobenega znaka za omejitev hitrosti. Če peljem pa prvič po cestah, ki jih ne poznam, pa seveda vozim bistveno bolj previdno, saj ne vem, kje skačejo srnjaki čez cesto ali kje se igrajo na dvorišču otroci in kdo skoči na cesto po žogo. Ta naravna inteligenca, ki upravlja moj avto pa je v težavah po dveh pivih ali ko sem zelo utrujen. Takrat pa zna biti nevarno, ampak ker sem že nekoliko v letih se takih situacij poskušam izogibati.

In če se vrnem k super radarjem Ljubljanskega Župana.

Kot verjetno vsi opažamo jih je čedalje več. S takim tempom bodo pokrili praktično vse ceste v Ljubljani. In kakšen sistem si bodo mestni inkasanti izmislili potem za polnjenje občinske blagajne?

Bodo začeli kupovati drone z nameščenimi merilniki hitrosti, ki bodo takoj ko boš pripeljal na ozemlje mestne občine Ljubljana prileteli nad tvoje vozilo in te potem vse čas spremljali in merili hitrost, dokler ne boš zapustil območja v katerem ima oblast Ljubljanski Župan?

Mariborčani so se učinkovito uprli takšnemu teroriziranju s strani Župana. V Ljubljani se kot kaže da mnogo več in Župan testira, do kje lahko gre!

Za vaše dobro seveda.

Preberi še:
Pravičnejše kaznovanje prehitrih voznikov

Citat dneva

12 11 2018

Kako jih nije sramota.
Od koga?
Od nas.
A mi smo došli njih da gledamo.
Bez obzira…

citat iz filma Ko to tamo peva

Potemkinovo velemesto

12 11 2018

Sodelavka M., ki je brala zb(i)rko misli je naletela na eno, ki jo ni razumela in sem jo moral dodatno razložiti.

MI NISMO ZGRADILI POTEMKINOVE VASI.
USPELO NAM JE VELEMESTO.

Če bo še kdo v dilemi, kaj sem želel s to mislijo dejansko povedati, pa sledi spodaj nekoliko daljša razlaga.

Na wikipediji je izraz Potemkinova vas pojasnjen takole:

Potemkinove vasi ali Potemkinova vas je idiom osnovan na zgodovinskem mitu.

Idiom pomeni, da gre pri stvari omenjeni v povezavi z njim za kuliso oziroma lažno, olepšano prikazovanje realnosti. Mit pravi, da je ruski guverner in feldmaršal Grigorij Aleksandrovič Potemkin dal na opustošenih ozemljih ob bregovih reke Dnjeper (Krim, Ukrajina), ki jih je pravkar osvojil, postaviti kulise vasi med obiskom carice Katarine Velike, da bi s tem v njenih očeh dvignil pomen novoosvojenih ozemelj.

Moja misel se nanaša na slovensko tranzicijo iz komunizma v kapitalizem. To so nam sicer prek medijev akterji prodajali kot Zgodbo o uspehu, številni med nami pa tega nismo dojeli kot nek (naš) uspeh, saj so se med tranzicijo počele reči, ki so preprosto skregane z zdravo pametjo in lahko tudi zelo nevarne!

Sam sem imel to smolo (ali srečo) da sem od blizu videl, kaj vse se je v tem času počelo in ena najbolj norih idej naše tranzicije je po mojem mnenju bila, da so dali organom pregona in pravosodju med tranzicijo neke vrste močna pomirjevala, da svojega dela niso opravljali tako, kot se to od njih pričakuje v resni demokraciji. Šlo pa je v bistvu za sebičen interes, da se je lahko nekaznovano pokradlo vse, kar se je dalo. In danes so številne lepe vile, dragi avtomobili in uničena podjetja rezultat tistega norega obdobja naše polpretekle zgodovine, ko so bile nadzorne kamere namerno ugasnjene.

Posledica te nore ideje je bila, da smo imeli (in verjetno imamo tudi še danes) cel kup nedotakljivih privilegirancev, ki so lahko počeli kar so hoteli, brez da bi za to odgovarjali, ali da bi se zoper njih sprožil resni kazenski pregon v primeru kaznivih dejanj. Če kdo ni igral po nepisanih pravilih vladajoče elite pa so začeli izvajati takšne in drugačne pritiske, zvonili so mobilni telefoni in tako dalje. Na drugi strani pa se je male kriminalce in narkomane učinkovito preganjalo in številni so za bagatelna kazniva dejanja dobili dolge zaporne kazni samo zato, da se je v statistiki lahko prikazalo, kako učinkovit pravosodni sistem imamo pri nas. Ampak vsaka statistika potrebuje pravilno interpretacijo, ker sicer gre zgolj za številke.

Ko sem sam nekoč vložil kazensko ovadbo na kriminalistično policijo je z mano opravil razgovor kriminalist, ki mi je dejal..citiram po spominu…da se jaz lahko norca delam, njega pa lahko premestijo v Prekmurje (ali nekaj takega). Problem pa je bil, da sem se spravil na nekatere, ki so imeli za svoja kazniva dejanja blagoslov politike (konkretno iz stranke SLS, ampak to niti ni bistveno) in je moral samo formalno opraviti razgovor z mano, zadeva pa šla potem v predal, kot se temu reče. Pa takrat sem nekaj klicev na zasebni telefon dobil tudi ob treh ponoči iz neznanih številk.

Skratka, da ne pogrevam preveč te stare in postane kurje juhe moram poudariti samo to, da je v demokraciji pravosodni sistem svetinja in v temeljih minirati pravosodni sistem je pa preprosto norost, ki bi se lahko krvavo končala. Namreč države, z vsem njenim represivnim aparatom, ki je organizirana kot navadna mafija, ne moreš na drug način demontirati, kot z krvavo revolucijo.

Tisti, ki so prišli na to idejo in po raznih vaških gostilnah kovali načrte za njeno izvedbo seveda niso nikdar videli in jih niso zanimale posledice njihovih krivičnih dejanj. To pa so bile uničena podjetja, številni brezposelni, družine, ki niso mogle več odplačevati kreditov in starši, ki otrokom niso mogli kupiti niti šolskih potrebščin. Marsikdo pa je storil iz obupa tudi samomor, ker ni več videl prihodnosti in upanja. In tu se velja spomniti še ene misli…

NEPOŠTENE IDEJE POVZROČAJO
KRIVIČNA DEJANJA.
KRIVIČNA DEJANJA POVZROČAJO
BOLEČINO IN TRPLJENJE!

Pred skoraj 20 leti sem gospe D. (aka Soul), sicer takrat generalni sekretarki na državotvornem ministrstvu in članici takrat vladajoče nomenklature dejal…zakaj to počnete, saj imate vendar otroke!

Verjetno pa še danes ne razume, kaj sem ji želel s tem povedati!

In prav lahko se bo zgodilo, da bo za čas slovenske tranzicije potrebna nova poprava krivic, ceno za to pa bodo izstavili tistim, ki so danes v vrtcih in sploh niso bili nič krivi za to. Lepe vile in dragi avtomobili pa bodo ostali. V spomin in opomin.

Neko nepisano pravilo pa pravi, da vse, kar je bilo krivično pridobljeno, bo nekega lepega dne tudi izgubljeno.

Če si kdo ne zna predstavljati, kako izgleda Potemkinova vas, pa na sliki primer iz Ljubljane.

vas_1.jpg

vas_2

Posnetek je bil narejen danes zjutraj.

Note to self: Zgodovina je najboljša učiteljica, ne more pa biti ujetnica svojih učencev.

Če hočem kupiti bučke, grem jaz raje na tržnico, pravljice za otroke so pa v Mladinski knjigi in to v drugem nadstropju.

Nov dan – nova težava

12 11 2018

Pred nekaj dnevi sem pisal mestnemu redarstvu da imam težave z zavijanjem v levo, ker očitno v enem predelu najlepšega mesta na svetu preprosto ni mestnih redarjev, ki bi delali red, ampak kasirajo raje drugje in se zabavajo s super radarji.

Danes sem naletel zopet na povsem identičen problem z zavijanjem v levo, sem pa narisal še z rdečo barvo črto, kam bi jaz rad zavil in zakaj imam s tem take, skoraj nerešljive probleme.

zavijanje_1

zavijanje_2

Tudi tokrat sem šel na srečo in se je izšlo brez da bi se zaletel. Medvedova cesta je sicer v coni 30 km/h, ampak tu marsikdo pripelje bistveno hitreje in v primeru trka se zaleti direktno v voznikovo stran, če pripelje iz smeri, ki je prikazana na sliki.

Jaz sicer vse tole pošiljam tudi na mestno redarstvo in skrbno dokumentiram, ker če pride do nesreče lahko župan najlepšega mesta računa, da pridem z ekipo odvetnikov in zahtevkom za konkretno odškodnino. Je pa seveda retorično vprašanje, kakšne možnosti imam v pravdi proti taki mogočni moči kot je župan najlepšega mesta…Ampak jaz se ne dam!

In v avtu žal nimam bočnih varnostnih blazin.

Je pa v takih primerih dostikrat tako, da ljudje opozarjajo na očiten problem, vendar odgovorni ne storijo ničesar ali premalo. Nakar pride do nesreče in potem smo pa vsi pametni, kako bi moralo biti (pa ni!)…

Citat dneva

11 11 2018

Kod pića nije važno, koliko čovek može da popije,
nego da zna, kad treba da povrati.

citat iz filma Karavla

Modra zlobna misel

09 11 2018

Za vse tiste, ki ste starejše hiše in bloke nepredušno zaprli z moderno izolacijo in se sedaj neuspešno borite z vlago in plesnijo tale zlobna misel:

Najlepši cvet zraste tam…
…kjer je največ gnilobe.

Ta misel sicer sama po sebi ni zlobna, je pa zlobna v tem kontekstu. Ampak je pa tudi poučna.

Oumuamua

08 11 2018

Pred več kot 10 leti sem napisal v prispevku z naslovom Zakaj ne verjamem v NLP tezo, da bi bilo skrajno nenavadno, če bi nas obiskala neka tuja, za nas nepredstavljivo napredna civilizacija, potem pa bi se raztreščili ob pristajanju na tem planetu. Pa ne rečem, da je to povsem absolutno nemogoče, ampak bilo bi pa to res skrajno skrajno nenavadno.

Kot vse kaže pa je možno, da je havajski teleskop z oznako Pan-STARRS 19. oktobra leta 2017 odkril izvidnico. Če je šlo res za obisk tuje, napredne civilizacije upajmo, da niso od nas pobrali kakšnih trapastih idej in da se ni kdo od medzvezdnih popotnikov razpočil od smeha, ko so preskenirali slovenski parlament in si dali prevesti nastope Luke Meseca. Da tam napredne inteligence nima smisla iskati so upam vedeli že od prej.

Mi je pa ob vsem tem zabavno, kako nekateri mislijo, da če ne zaznajo nikakršnih radijskih signalov, potem pa že ne more biti odkriti objekt vesoljsko plovilo. Lahko da je obdobje, kjer civilizacija v Vesolje oddaja radijske signale zgolj zelo kratko, prehodno obdobje v “tehnološkem razvoju” in da kasneje razvijejo drugačne načine komunikacije, tako da stari dobri radio ga ga postane odveč. Radio silence pa po mojem mnenju nikakor ne more biti dokaz, da odkriti objekt ni imel kakšne inteligence na krovu.

Verjetnost za to, da je šlo pri Oumuamuiju res za vesoljsko ladjo napredne civilizacije je po moje majhna, saj kdo pa bi dal medzvezdnemu plovilu ime, ki ga je skoraj nemogoče izgovoriti?

Če pa so bili resnično na obisku nezemljani pa sama sreča, da niso prišli bližje Zemlje, saj potem bi tretjina zemljanov želela delati z njimi selfije, tretjina, ki je gledala film Mars attacks!, bi delala samomore in tretjina bi jih spekla na žaru.

Blockchain to the People

08 11 2018

Blockchain has been heralded as a potential panacea for everything from poverty and famine to cancer. In fact, it is the most overhyped – and least useful – technology in human history.

A few self-serving white men (there are hardly any women or minorities in the blockchain universe) pretending to be messiahs for the world’s impoverished, marginalised and unbanked masses claim to have created billions of dollars of wealth out of nothing. But one need only consider the massive centralisation of power among cryptocurrency “miners,” exchanges, developers and wealth holders to see that blockchain is not about decentralisation and democracy; it is about greed.

Lastly, wealth in the crypto universe is even more concentrated than it is in North Korea. Whereas a Gini coefficient of 1.0 means that a single person controls 100% of a country’s income/wealth, North Korea scores 0.86, the rather unequal United States scores 0.41 and bitcoin scores an astonishing 0.88.

As should be clear, the claim of “decentralisation” is a myth propagated by the pseudo-billionaires who control this pseudo-industry. Now that the retail investors who were suckered into the crypto market have all lost their shirts, the snake-oil salesmen who remain are sitting on piles of fake wealth that will immediately disappear if they try to liquidate their “assets”.”

vir: Guardian

Zame osebno je sicer blockchain v prvi vrsti globalna igralniška platforma, ki jo poganja zlasti pohlep in lakomnost po hitrem zaslužku brez dela ter inteligentno zasnovana platforma za nateg, ki so jo uspešno izkoristili tudi nekateri Slovenci. Platforma pa je tako uporabna za razne natege zlasti zato, ker je to področje še vedno čisti divji zahod in regulatorji ne vedo, kaj bi s tem, oziroma ne vedo, ali gre res za revolucijo, tako kot trdijo kripto pridigarji ali pa je vse skupaj čisto navaden vaporware, narejen in zasnovan za včasih nekoliko naivno generacijo milenijcev.

Osupljive je podatek, da naj bi šlo samo za rudarjenje bitcoina kar 1% vse svetovne električne energije, to pa je svojevrstna norost in nerazumljivo razmetavanje naravnih virov, saj ob taki številki porabljene elektrike za čisti vaporware izgubijo smisel vsa prizadevanja za alternativne vire, zeleno energijo in ostali buzzword tega področja.

Je pa vsaj zame skrajno nenavadno, kako pri nas praktično nihče ne preganja očitnih goljufij v svetu kripto “valut” ali bolje rečeno igralniških žetonov in tako imenovanih ICO-tov, tovarn za proizvodnjo novih igralniških žetonov, ki so samo pobrali denar od naivnih vlagateljev oziroma kot sami sebi rečejo investitorjev. Ta svet kot da ne bi obstajal. Jasno, zadeve niso enostavne, ampak nateg je nateg ne glede na to ali je izveden na “blockchainu” in po moje bi moral v primerih, ko gre za očitna kazniva dejanja in načrtne goljufije, to nekdo preganjati in spisati kakšno kazensko ovadbo.

Slovenija, dežela Blockchaina. Ja, to zveni logično, samo ne v tem smislu, kot mislijo naši pametni politiki.

Slika dneva

07 11 2018

Prvi je padel, koliko jih še stoji?

prvi_padel


%d bloggers like this: