Pri koritu luštno je

Par let nazaj se je pri nas na vasi šušljalo, kako je ena moja skoraj soseda za smešno nizko ceno kupila novo stanovanje v Ljubljani in se preselila.

Takrat so vsi v družini baje zbirali in strgali denar, da bi hčerka lahko to enkratno priložnost zagrabila, saj redko kdo si lahko danes, praktično takoj po končanem študiju, kar kupi novo stanovanje in to ne kjerkoli, ampak v Ljubljani.

Samo šušljalo se je tudi, da ženska pač dela na stanovanjskem skladu in je tako “pri koritu”. Zavist je potem naredila svoje in večina je preklinjala državo, policijo, premiera, nadškofa in tako dalje, ker živi v takšni državi, kjer so pravila igre tako ohlapna in nedvomno več kot očitno krivična. Nenazadnje, stanovanjski sklad ne dela stanovanja za svoje zaposlene oziroma uslužbence, ampak verjetno za koga drugega, poleg tega ta uslužbenka sploh ni imela niti družine in je bila tako v bistvu samska.

Ampak glej ga vraga, oziroma bolje rečeno  Kosa. Kot danes poročajo mediji, so na njegovo komisijo (za preprečevanje korupcije) dobili prijavo suma korupcije pri prodaji stanovanj in gre ravno za ta isti Stanovanjski sklad. Zanimivo. Vaške čenče bodo očitno lahko staro juhico, v kateri se je medtem lepo povrela fovšija, zopet vzele iz zamrzovalnika in še malo potenstale na šibkem ognju zavisti. V bistvu bom tudi sam prosil za eno porcijo, ker to pa ja ni prav, da si nekdo pri 23 letih “ubode nov flet” 1/3 tržne cene samo zato, ker dela kot bog si ga vedi kaj, v nekem bog si ga vedi kakšnem skladu. K ne de?

Ampak če dobro pomislimo, obstajajo tudi danes še vedno nekateri poklici, kjer si ljudje pri koritu lahko odrežejo še kaj več, kot je samo tista osnovna mesečna plačka ali mezda.

Recimo za mesarje je znano, da verjetno za doma meso ne kupujejo z gotovino na blagajni, ampak poberejo pač tisto, kar v mesnici pade stran od kosti in bi šlo drugače v smeti. Recimo, čeprav gre, tako se vsaj šušlja, ponavadi za najboljše kose.

Ko jaz gledam nekatere uslužbence elektra, mi gre tudi samo na smeh.

Med delovnim časom, sredi dopoldneva, se pripelje lepo domov s službenim vozilom z dolgo lestvijo in potem doma kaj malega postori, ker takšno orodje včasih pride tudi prav. Obrezovanje sadneg drevja mi recimo prvo pride na misel, meni pa so tako podrli star dimnik recimo. Verjetno pa kdo tudi še med službenim časom naredi kaj drugega na fuš in za v lasten žep. Da ne govorim o kablih in štek dozah, ki morda tudi kje ostanejo in se jih ne vrže v smeti, ampak koristno uporabi še kje drugje.

Potem so tu vsem nam dobro znani in v zadnjem času precej proslavljeni zdravniki, vsi po vrsti slepo zapriseženi Hipokrati (pardon Hipokratu), ki je bil očitno nek starogrški Bankir.

Med službo v javnem zavodu se kaj dosti ne pretegne (kakor kdo bolje rečeno), ampak piše lepo napotnice in zraven ti porine diskretno v roko še vizitko svoje popoldanske obrti, kjer boš lahko pregled opravil v nekaj dneh in brez čakanja, da prideš na vrsto za vpis v čakalno vrsto.

Je pa res, da imaš na drugi strani pa čuda ljudi, ki jih malodane snemajo s kamerami med delovnim časom in za vsak mali prekršek ali pa če ima šef slab dan, greš lahko novim izzivom naproti in v kadrovsko po delovno knjižico. Brez kakršnih koli pravic jasno, ker si že ob nastopu dela podpisal pri polni zavesti bianko odpovedni formular, kjer si nedvoumno potrdil, da si sam kriv, ker te mečejo na cesto.

Ja, zanimivi so ti časi in bolj kot razmišljaš bolj te mika da bi… Ma, ne vem no, jaz ko ratam (postanem) res jezen, grem po čokolado v hladilnik, če pa to akutne bolečine ne ublaži, potem pa spijem kakšno vodko Absolut na eks.

Se pa še spomnim starega socializma, ko smo imeli pri nas še fabrike in smo se šli neko kvazi delavsko samoupravljanje. Takrat se mi zdi, da je bil skoraj nacionalni šport, da so vsi vlekli domov iz tovarne neko kramo, ne glede na to, če so jo res potrebovali. Temu se je reklo v žargonu, da si nekaj “napetljal”. Tako smo mi imeli v drvarnici celo skladišče nekih plastičnih sodov, kot da bi bili kakšna tovarna.

Samo tale s stanovanjem je pa malce prehuda. Gospod, oprosti mi, samo zavist me razžira od znotraj, kot pijavka, ki iz mene sesa pri živim telesu še preostali razum.