Butalski gradbeniki

O naših gradbincih nimam najboljšega mnenja.

Kar se tiče gradnje cest so zapleti znani, cene pa take, kot da bi namesto betona zidali s čistim zlatom, kot za časa sultanov v Otomanskem cesarstvu.

Podoben duh se mi zdi da vlada tudi pri gradnji raznih objektov (morda se temu strokovno reče nizke gradnje?).

Spomnimo se samo neverjetnih zapletov pri gradnji Onkološke bolnišnice, kjer bi človek pričakoval še bistveno višje standarde, kot pri navadni gradnji stanovanj za trg in potem je  glede na to jasno, da danes kupec novega stanovanja lahko pričakuje praktično karkoli in povsem lahko se zgodi, da je 30 ali več let staro stanovanje bistveno bolj funkcionalno in z manj napakami, kot kakšna novogradnja, kjer se je malta komajda posušila. In zgodbic razočaranih kupcev je tudi tu kolikor hočeš.

Sem se pa prejšnji teden prvič resno zamislil nad tem in pošteno povedano bi me bilo kar strah danes kupovati novo stanovanje, oziroma bi pred nakupom zahteval pregled novogradnje vsaj s strani pooblaščenega izvedenca, preden bi nakazal kakršenkoli cent kupnine.

Udeležil sem se nekega usposabljanja in dve noči prespal v hotelu, ki je v bistvu novogradnja in je odprt šele nekaj mesecev, morda pol leta največ.

Koliko zvezdic ima, ne vem, glede na ceno nočitve, ki je blizu 100 € in na opremljenost pa bi dejal, da se sigurno ponaša z nekaj zvezdicami, skratka daleč od neke hojladri gorske koče s skupnimi ležišči, WCjem na štrbunk ter vodo iz zbiralnika deževnice.

Najprej sem izpadel popolni moron, ker v petih minutah nisem poštudiral, kje so označene številke sob.

Na recepciji dobiš kartico, vrata pa nimajo ključavnice, samo čitalec kartice. Številke sobe pa nikjer. Ne na vratih, ne na podboju, ne na čitalcu. Kljub vsem šolam in dodatnim tečajem sem bil brez ideje in skoraj me je zagrabilo, da bi od jeze naključno poizkušal odpirati vrata. Po nekaj minutah napornega tuhtanja, ki ni obrodilo sadov, se problema lotim sistematično in grem na izločanje. Tu sem predpostavil, da številka sigurno nekje je, samo jaz še ne vem kje. Na vratih ali v mojem vidnem polju jo kot rečeno nikjer ni bilo, zato sem se na koncu popraskal in ostala je samo še možnost, da je številka na tleh.

In res. Glej no glej. Na hodniku, ki je skoraj v temi oziroma zelo slabo osvetljen, brez naravne svetlobe, so številke vseh vrat napisane na tleh iz tapisona, v enaki barvi, ki se razlikuje le za odtenek. Skratka, tega ne uganeš od prve nikdar in kakor sem se pogovarjal z ostalimi, so se vsi ukvarjali z enakim problemom. Očitno hotel za prave intelektualce, ki so jim problemi izziv.

To sicer ne štejem kot neko večjo konstrukcijsko napako, se mi pa zdi, da mora biti design vedno v službi funkcionalnosti in praktičnosti, kar v tem primeru nikakor ni.

Tiste prave, gradbeniške napake, pa se potem začnejo v sobi.

Očitno investitor, gre pa za družinski hotel, nikakor ni imel sreče z ljudmi, ki so projektirali in izvedli kanalizacijo oziroma vodovodne inštalacije.

Najprej mi je bil sumljiv moker madež na stropu, ampak ker voda iz stropa ni curljala, se s tem nisem obremenjeval. Sem pa hitro ugotovil, kje je keč (zanka, varka, natega…). Namreč tuš kabina ima na dnu kakšne dva ali tri centimetre visok rob in ker odtok vode ne požira dovolj hitro, imaš brž poplavo v kopalnici, če nisi pazljiv. Sam sem to opazil v zadnjem trenutku in potem sem se tuširal tako, da sem sproti po malem odpiral vodo, da je ta lahko sproti odtekla. V primeru, da bi se brezbrižno tuširal in žvrgolel napeve Damjana Murka, pa bi imel sosed pod mano tudi hitro moker strop.

Še bolj nora pa je kanalizacija.

Namreč v spalnici, meter stran od postelje, je očitno speljan kanalizacijski jašek, brez kakršnekoli zvočne izolacije in ko sem prvič zaslišal pošiljko od zgoraj sem se prestrašil, da dobim kaj direktno na glavo.

Jaz ne verjamem, da bi kdorkoli doma trpel kaj takega in moram reči, da česa tako neposrečenega še nisem videl. Si niti ne želim predstavljati trenutka, ko pripelješ recimo tajnico ali poslovno partnerko na večerjo z zajtrkom za 200 € in potem v navalu strasti zaslišiš soseda zgoraj, kako se je dobesedno …

Komedija pa se tu še ne konča.

To, da WC školjka ne požira, je glede na izvajalca in (ne)občutek za kanalizacijo nekako za pričakovati, je pa vsaj neprijetno, ko moraš za navadno splakovanje pritisniti vsaj petkrat na splakovalnik. Tega tudi ne verjamem, da bi kdorkoli doma trpel.

Da hotel nima sreče s sanitarijami, pa sem dobil potrditev v skupnem WCju, ki je zraven konferenčne sobe.

Zadeva izgleda na prvi pogled seveda lepo, prijetno, kot vse ostalo v hotelu. Pravi kamni v umivalniku dajejo vtis , da je nekdo skrbno izbiral materiale in ne gre za WC, ki ga kupiš v Rutarju za 200 € plus prevoz. Ko vstopiš, ni nobenega stikala. Ker ni naravne svetlobe, se luč  prižge takoj samodejno. Lepo stopiš po moško do pisoarja, zavzameš značilno “inverzni V” pozo, vzameš ven lulmašino in pričneš z uriniranjem. Pok, v tistem trenutku se pa luč samodejno ugasne! Pa saj ne morem verjeti!? In kako naj jaz v popolni temi vidim, kam nese curek?

Seveda, senzor z elektroniko jim je očitno prodal spet nek lokalni s.p. (d.o.o.) stručko za vse živo in nastavil timer (člasovnik) na nekaj sekund, v tem času pa nihče z normalnim urinskim traktom ni sposoben dokončati s scanjem. In če nimaš sreče ter malo občutka, lahko ven prideš z mokrimi hlačami ter si predmet posmeha v hotelu, kjer stane nočitev skoraj 100 €. Meni je to enostavno nedopustno in tak sistem, ki se prižiga na detektor gibanja, na tak način nikakor ne more delovati, ker večina pri scanju miruje.

V bistvu pa mi je za hotel vseeno, se bodo že nekako znašli in zadeve sanirali. Bolj me skrbi, če se zakreditiraš do vrh glave in za vse naslednje rodove za 100.000 € ali še več, kupiš eno in pol sobno stanovanje, potem pa odkrivaš takšen amaterizem. V takem primeru pa bi verjetno postal nasilen, ker mi je jasno, da so pravniki tu povsem nemočni. Proti Butalcem se ne boriš z pravnimi sredstvi, ker te samo osmešijo.

Sem bil pa potem v soboto kar malce dobre volje, ko sem se smejal ob takšnih gradbenih biserih (vir: 24ur.com):

vir: (?)

Čeprav sem tu v dilemi, koga sploh navesti kot vir, kajti članek 15 Worst Construction Mistakes je nastal 29.01.2009 in je očitno zapis na 24ur.com samo kopija slikic, brez navedbe vira, od kje je to prišlo. Je pa ta stran, takole na hitro, kar velik vir navdiha za naš najbolj obiskani portal :=).

Morda pa bi lahko naši “avtorji” kot bonus k zbirki dodali vsaj še kakšen naš gradbeni biser?

Vodovodna inštalacija na onkologiji bi se po moje kar solidno vklopila med tole ostro konkurenco.

15 Responses to “Butalski gradbeniki”

  1. rockstar1707 Says:

    Pred kratkim sem bil vprašan zakaj vedno kritiziram arhitekte in jim ne zaupam. Odgovor je preprost. Ker v zadnjih nekaj letih enostavno nisem videl zgradbe, ki bi bila vsaj približno lepa in vsaj približno funkcionalna.

    Čeprav tukaj ne gre vse krivde valiti na arhitekte, temveč na investitorje. Predpostavljam, da tudi “super arhitekti” ne morejo narediti čudežev v razmerah, ki jih narekujejo naši turbo kapitalisti…

  2. chef Says:

    V mojem bloku je, na primer, nemogoče najti vhod. Pica fantje vedno popušijo.

  3. dronyx Says:

    @rockstar1707 meni se zdi, da se danes arhitekti večinoma ukvarjajo samo s tem, kako bo zgradba izgledala, funkcionalnost ali recimo energetska učinkovitost, pa nikogar preveč ne zanima, ker to se na slikah ne vidi (razen termovizija, ki se pa bolj poredko uporablja za analizo energetske učinkovitosti). Poleg tega se mi zdijo knauf plošče velika potuha za gradbenike, ker se da z njimi sicer zelo hitro narediti prostor, ki lahko lepo izgleda, kaj je pa za 1 cm debelo ploščo skrito, je pa že drugo vprašanje in včasih tudi kakšno neprijetno presenečenje za kupca.

  4. kekez Says:

    “V mojem bloku je, na primer, nemogoče najti vhod. Pica fantje vedno popušijo.”

    To se je tudi meni enkrat res zgodilo v neki banki. Enostavno je bilo vse enako stekleno in nisem našel vhoda. Na srečo je bila čez cesto še ena banka.

  5. rockstar1707 Says:

    Sem se ravno spomnil. Odlična primera še bolj odlične arhitekture sta npr. Koloseja v Ljubljani in Mariboru 🙂 Da ne omenim vseh stavb z ravnimi strehami…. Drug odličen primer je fakulteta Feri v MB. Če koga zanima kako približno izgledajo zapori, si jih lahko ogleda tam. Me pa še zanima kakšno čudo bo nastalo iz Globusa v Kranju.

  6. Peter Says:

    Zadostuje pogledati ljubljansko Fakulteto za arhitekturo s cestne strani, pa takoj dobiš slabo mnenje o arhitektih.

  7. slovon11 Says:

    Visoke gradnje. Nizke so ceste, mostovi, viadukti in podobno. (sin od gradbenika press)

  8. Afnogunc Says:

    Kvaliteto hotela se redko ocenjuje po arhitekturi. Pomembnejše je osebje, kuhinja in ne nazadnje tudi kvalitetne nočne p(t)ičke.
    To da investitor gleda pod prste arhitektom, pa je nujno. Brez tega jih popade umetniška žilica, kjer ni nobena pipa, ki stane pod 1000€ dovolj dobra za njihovo “stvaritev” (običajno so arhitekti v večjem delu plačani po %-u investicije). Vse ostalo pa je problem nadzora, ki ga običajno ni. Nadzornikom, ki morajo biti uh in ah izobraženi, pa se zdi pod častjo, da bi stal za zadnjicami zidarjev, inštalaterjem …. Zadovoljijo se s tem da pregledajo (ha-ha) v svoji topli pisarni (s pogledom na lepe tajničine noge), gradbeno dokumentacijo. Znajo pa seveda to zaračunati, kot da bi bili po cele dneve na terenu. Upam da bodo odgovorni privatni investitorji čim prej začeli sami plačevati svoje nadzornike, ki bodo strah in trepet šlampastih izvajalcev, pa čeprav ne bodo imeli več od poklicne izobrazbe.

  9. Anonimnež Says:

    Ne vem zakaj zmeraj ti naslovi kot “butalski, nesposobni gradbeniki”. Kaj ma pa zveze gradbenik z izbiro načina označevanja vrat ali pa z nastavitvijo dolžine osvetljenosti v wc-ju. od vseh napak, ki so tu naštete bi lahko upoštevali kot gradbeno napako samo položaj kanalizacije. to je tako kot če bi rekel, vsi pisatelji so popolnoma nesposobni, samo zato, ker si včeraj prebral slab članek v nekem časopisu.

  10. dronyx Says:

    @slovon11, ne vem kako bi izgledalo, če delavcem, ki so gradili Črni kal na kraški burji in 100 metrov nad zemljo rečeš, da so delali na nizkih gradnjah?

    @Anonymous, drži, v tem primeru ne gre samo za gradbenike, kar se iz teksta upam vidi. Inovativno oznako sob si je zamislil verjetno nek arhitekt, elektronsko stikalo na WCju, ki deluje na senzor, so vgradili po vsej verjetnosti električarji in je zadeva po moje napačno nastavljena. Mi je pa kljub temu smešno, da investiraš tak kup denarja v nek fensi hotel, osnovne reči pa so tako butalsko rešene.

  11. bleeee Says:

    Ja res gradbenik pri večini ni mel veze, razen tega da stavba stoji. Večni problem je, ker vsi krivijo gradbenike, noben pa ne ve, da je arhitekt tisti, ki zahteva, da npr. hiša visi na dveh vrvicah iz najlona, ne dojame pa, da je to nemogoče, saj smatra svoje zamisli kot briljantne. In potem se gradbenik na vso moč trudi, da bi postavil tako hišo, ki se seveda podre, no takrat pa vsi v en kup: spet ti nesposobni gradbeniki!

    V primeru s hotelom ni kaj kriviti gradbenika, za številke na tleh itd. je odgovoren notranji opremljevalec, artitekt, investitor, nekdo pač

    lep pozdrav

  12. haha Says:

    @dronyx ne govori neumnosti. slavon11 je povedal prav nizke gradnje so ceste, mostovi, viadukti in podobno (no sedaj se to reče inženirski objekti) in nima to veze kako visoki so stebri viadukta. Kar se tiče kanalizacije, prezračevanja centralnega ogrevanja, vodovodne inštalacije jo projektirajo strojniki in ne gradbeniki (daj se prosim to zapomni). Razpored prostorov odpritine (okna vrata) izgled prostorov določi arhitekt. Vse kar je povezano z elektro inštalacijami to projektira elektro inženir. Gredbeniki pa sodelujejo pri statični izdelavi arhitektovega projekta pri sami gradnji (betoniranju, zidavi vgradnji oken, vrat pa te zadeve). Aja pa kar se tiče tistega linka iz 24ur. Če bi malo bolj pogledal bi videl daso skoraj vse narejene v photo shopu.
    Kar se pa tiče hotela bi bilo pa zelo dobro če bi povedal za kater hotel gre, da se ga bom že na daleč ognil:P

  13. dronyx Says:

    Vsi, ki se počutite zaradi naslova “butalski gradbeniki” užaljene, ni potrebe, ker zadeve jaz ne razumem tako ozko. Je pa res, da po mojem (laičnem) vedenju stanovanja gradijo GRADBENE FIRME (niso nujno investitorji), ki imajo potem razne podizvajalce za to in ono, ki so ponavadi krivi za vse, kar ni v redu. Če je Firma d.d gradila nek stanovanjski kompleks, mene prav malo briga, kdo je za njih polagal kanalizacijo, še manj, kdo je “drek lajtungo” v osnovi načrtoval. Stanovanje sem kupil od Firma d.d. in njih bom preklinjal, če mi povsod zamaka, zakaj pa niso vzpostavili učinkovitega nadzora, naj se pa oni ukvarjajo. Ponavadi pa stanovanj za trg ne gradijo elektroinštalaterske firme?

    Kar se pa tiče izmikanja odgovornosti, se mi pa zdi, da smo vrhunsko usposobljeni in v svetovni špici.

    Poznam primer, ko je nekdo kupoval strežnike in SAN skupno diskovno polje, zmagovalna kombinacija na razpisu pa v ponujeni kombinaciji različnih proizvajalcev sploh ni delovala skupaj (ni bila kompatibilna). Ponudnik se je potem izgovarjal na to, da v razpisu ni bilo zahtevano, da to vse skupaj deluje!? Ja za vraga, zakaj pa bi to potem nekdo kupoval?

  14. kekez Says:

    “Ponavadi pa stanovanj za trg ne gradijo elektroinštalaterske firme?”

    Aja, potem pri nas sosednja dvostanovanjska hiša ne obstaja?
    Sicer je res, da jo že dolgo neuspešno prodajajo, ampak gradila jo je elektroinštalaterska firma za trg.

    Kar se tiče SAN in strežnikov, je naša firma enkrat genialno odletela na javnem razpisu. En od razpisnih pogojev je bil, da mora ponudnik imeti direktno pogodbo s principalom. Mi tega nismo imeli, ker naše podjetje v enem svojem oddelku prav proizvaja te sisteme. S kom naj bi potem imeli pogodbo, če nismo uvozniki-prodajalci???
    Kršena pa je bila pri tem glavna poanta razpisa. Tak pogoj so po mojem mnenju zapisali, da bi se izognili preveč posrednikom. In kaj je krajšega od poslovanja direktno s proizvajalcem?

  15. chef Says:

    @kekez: Pri nas je vhod za eno zajebano železno ograjo. In to z zadnje strani.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: