Škandal

Ko sem bil še otrok, sta bila ena izmed mojih najljubših filmskih junakov Stan in Olio. In ena izmed njunih boljših komedij tista, ko skupaj gradita hišo. Čeprav se celotne vsebine več ne spomnim, razen prizora z žeblji, ki jih poje Stan ter zaključnega prizora, ko na dimnik novogradnje prileti prva spomladanska ptica in se cela hiša podre.

Ko sedaj opazujem pravzaprav neverjetne zaplete pri gradnji Onkološkega inštituta, gre očitno za črno komedijo na račun bolnikov in nenazadnje vseh davkoplačevalcev. Stvari, ki sedaj prihajajo v javnost, so z eno besedo ŠKANDALOZNE. To je škandal in nezaslišana sramota.

To, da zdravnica v onkološkem inštitutu v novo zgrajeni stavbi, leta 2007 opazi, da niso inštrumenti in naprave priključene na brezprekinitveno baterijsko napajanje (UPS, kot se je sama izrazila), je črni humor najslabše vrste.

Sam se spoznam malo na elektroniko. In vem, da imajo proizvajalci delov za elektronske naprave, ki se uporabljajo v medicini posebne, bistveno strožje standarde. Običajno se pri teh komponentah izvajajo tudi zahtevnejše kontrole kakovosti. Okvara takšnih medicinskih naprav je lahko včasih tudi usodna za pacienta, ki je na tako napravo priključen.

Samo kaj potem to pomaga, če niso priključene na rezervno napajanje, ko zmanjka elektrike?

Če se bom sam kdaj znašel v tej bolnišnici, bom s seboj prinesel svoje akumulatorje od doma in nekajkrat preveril, če so res vse kable zvezali pravilno.

Sam poznam primer izpred leta dni, ki ni povezan z onkološkim inštitutom, govori pa o tem, kako občutljive so elektronske naprave na neprimerne delovne pogoje.

Sistemska računalniška soba velikosti nekaj kvadratnih metrov v kateri je skladišče strežnikov in informacijske opreme. Hlajena s klimo. Potem se je pa klima nenadoma pokvarila. Temperatura v sobi je narasla prek 45 stopinj, vsi ventilatorji v strežnikih so delali na maksimalnih obratih. Zadeve zaradi smešnice, ki jo ne bom razlagal, niso popravili nekaj dni in edino hlajenje so bila potem odprta vrata sistemske sobe. V naslednjih dneh sta se pokvarila strežnik in še ena draga naprava, čeprav prej ni bilo nobene okvare nekaj let.

In potem zopet onkološki inštitut.

Zdravnica razlaga, da je sama računala, koliko porabijo elektronske naprave v sobi za izračun moči klime, pri čemer zaradi napačnega projektiranja je obstoječa klima prešibka in je temperatura vedno v sobi prek 30 stopinj. Noro. Pa saj to so standardni izračuni in upoštevati morajo še dejstvo, da tudi človeško telo oddaja toploto. Recimo če je v sobi deset kirurgov in pet medicinskih sester, samo človeška telesa grejejo sobo z nekaj kilowatti moči, ki jo mora klima odvesti, da se soba lahko shladi. Če nima klima ustrezne moči, ni teoretično možno, da se takšna soba shladi na željeno temperaturo.

Zame je krivec za ta škandal znan in nedvoumen.

Ljudje na Ministrstvu za zdravstvo, ki so projekt vodili. Oni bi morali poskrbeti zato, da je najprej pripravljena ustrezna projektna dokumentacija in na podlagi tega se ponavadi izbere izvajalca gradnje na javnem razpisu. In naročnik, torej ministrstvo, je dolžan zagotoviti ustrezen nadzor, da je zadeva zgrajena tako, kot piše v projektni dokumentaciji. In tu so zdravniki in osebje onkološkega inštituta lahko vključeni kot svetovalci pri pripravi projekta in nič več. Ne pa da računajo moči klima naprav, iščejo UPSe po zgradbi in izbirajo ploščice za laboratorije. Noro.

Mislim da poznam tako dobro državno upravo da vem, kako dejansko deluje od znotraj. Sam sem bil priča nekaj projektom, sicer bistveno manjšim in ne tako na očeh javnosti, ki imajo praktično enak potek in na koncu enak rezultat. Če komu v tujini poveš, kako primerljive projekte izvedejo pri nas, ga vrže na rit in se takoj prime za glavo. Zato si nobeden pri zdravi pameti ne želi tujih revizorjev, ker bo sramota odmevala daleč prek meja.

V primeru onkološkega inštituta očitno na začetku sploh ni bilo narejenega resnega projekta in sam si lahko predstavljam, po tem kar poslušam v medijih, da izgradnja tako tehnološko zahtevne bolnišnice ni primerljiva z gradnjo nakupovalnega centra, avtoceste ali vila blokov.

Na začetku je bila verjetno s strani Ministrstva za zdravstvo, če napišem karikirano, podana zahteva v smislu:

Zgradite onkološki inštitut. Zgradba naj bo poleti ne prevroča in pozimi ne prehladna. V steklenem pročelju stavbe se naj zrcalijo drevesa parka, ki stoji pred zgradbo. V stavbi bodo tudi operacije. Zgradba naj bo arhitekturni presežek, lepo umeščen v prostor. Rok za oddajo ponudbe je…

In temu primerna je zgradba onkološkega inštituta.

Arhitekturni presežek, lep na pogled in otip. Ter spomenik slovenskemu tranzicijskemu IDIOTIZMU.

Povezave:
– Onkološki inštitut
– Ministrstvo za zdravje

Mimogrede:
Ko projektirajo UPS naprave je zaželjeno da upoštevajo, da je te naprave potrebno tudi redno servisirati in periodično menjati baterije ter da mora biti zadeva načrtovana tako, da se da to početi brez vpliva na električno omrežje in preklapljanja napajalnih kablov. Nenazadnje lahko zmanjka elektrike ravno tedaj, ko serviser menja baterije v UPS napravi in so inštrumenti direktno priključeni na omrežno napetost. Običajno se zahteva za takšne objekte tudi bistveno daljša avtonomija, tako da upam, da imajo za te potrebe v kleti tudi kakšen agregat.

Samo tega ni potrebno vedeti zdravnici, ampak projektantom.