Za koga navijate?

Meni se zdi, da se na Izraelsko-Palestinski spor pri nas gleda skoraj kot na kakšen športni dogodek. Od tega, za koga navijaš, je odvisna interpretacija dogodkov in navijači trdno stojijo vsak za svojim “moštvom”.

Jaz sem bil decembra 2003 v Izraelu ter med drugim tudi na Zahodnem bregu in med Palestinci.  Za 100 USD sem dobil na vojaški kontrolni točki (check pointu) palestinskega taksista, ki me je potem od jutra do večera vozil s taksijem po Zahodnem bregu in za konec me je še povabil domov v Betlehem na večerjo. Žena je pripravila piščanca v curry omaki z rižem, ki je bil mimogrede zelo okusen. Ampak ni poanta v piščancu.

Na Zahodnem bregu nisem videl nobene tovarne, podjetja, kakršnegakoli zametka industrije ali česarkoli takega, kar bi nudilo delo večjemu število ljudi. Samo skromna spalna naselja, kjer lahko v brezdelju poležavaš od jutra do večera in tuhtaš, kdo je kriv za to.

Zahodni breg (West bank)

Obstajajo sicer manjše trgovinice z nujnimi življenjskimi potrebščinami, kakšna avtomehanična delavnica in potem se pa že skoraj ekonomija in podjetništvo konča. In prvo, kar sem se ob tem vprašal je bilo, kako za vraga ti ljudje lahko sploh preživijo, če nihče ne dela?

In odgovor je težko. Zame nepredstavljivo težko.

Moj taksist je imel najstarejšega sina na študiju v ZDA, ki je zaslužil ob študiju dovolj denarja, da ga je pošiljal tudi domov. Nekaj 100 USD vsak mesec. In gre za številčno družino, saj sem naštel vsaj pet otrok, ki so se podili okrog skromnega doma. Je pa vprašanje, če je to tudi po Palestinskih merilih številčna družina. Po naših sigurno je in če imaš pri nas pet otrok te ljudje gledajo postrani, češ, ali ne znaš natakniti kondoma.

Popoldne me je moj gostitelj prosil, če mu oprostim za nekaj minut, ker bi rad opravil molitev in potem je odšel k oknu, se usmeril nekam v smeri proti Meki,  ter molil. Jaz pa sem medtem jedel piščanca in občudoval gostitelja, kajti pri nas je taka predanost veri skoraj nepredstavljiva.

Mi je bilo pa kar malo srhljivo, ko sem opazil skoraj v vsakem mestu, skozi katerega sva se peljala, kakšnega najstnika, morda komaj petnajstletnika, kako sedi na kakšnem kamnitem zidu s kalašnikovim v roki. In potem vprašam šoferja, kdo so ti otroci in ali so te puške res prave? Yes, yes, they are Palestinan police. Hmmm…v redu, pa naj bodo police, samo pri teh otrocih z pravim orožjem v roki se jaz nisem počutil nič bolj varno. Prej nasprotno.

Me je pa zapeljal še na neko lokalno vzpetino, kjer so našli baje neke zelo znane ostanke nekega templja in tam mi je skoraj s solzami v očeh pokazal zid, ki ga je takrat še gradil Izrael in s katerim naj bi trdo ločil Zahodni breg od Izraela.

Zahodni breg

Seveda, ta zid za Palestince na Zahodnem bregu ni samo škarpa iz betona z bodečo žico in na vsakih nekaj sto metrov stražarski stolp s strojničnim gnezdom. Ta zid pomeni tudi to, da bo za Palestince postalo bistveno težje dobiti delo v Izraelu, ki je kljub vsemu po moje zaposloval večino tistih Palestincev, ki so sploh imeli delo in redne prihodke.

In vse to nezadržno vodi v revščino in bedo, ki je pa idealno okolje za razvoj raznih ekstremističnih militantnih organizacij.

Ampak razumeti je pa potrebno na drugi strani tudi Izraelce.

V času prve in druge palestinske vstaje (Intifade) je prišlo do množičnih terorističnih napadov na avtobuse, picerije ali pa so se samomorilci razstrelili kar sredi mesta na kakšni najbolj obljudeni ulici.

Jaz sem sicer šele po vrnitvi iz Izraela gledal spletne strani z posnetki takih napadov in lahko rečem, da po vsem tem razumem tudi Izraelce in njihov zid na Zahodnem bregu. Sam sem celo pil kavo v eni izmed picerij v središču Jeruzalema, za katero sem potem na spletu ugotovil, da se je tudi v njej razstrelil kakšno leto pred tem samomorilski napadalec in je umrlo več ljudi, ki so se tam znašli povsem naključno ob nepravem času.

In jaz tu nimam nobene dileme ali pomisleka.

Tu je šlo za najbolj barbarsko obliko terorizma nad nedolžnimi civilisti, ki s samo vojaško taktiko nimajo ničesar skupnega. Cilj je bil zgolj sejanje strahu, terorja in verjetno si lahko vsak predstavlja, kako izgleda življenje v mestu, kjer stojiš na avtobusni postaji in paranoično opazuješ potnike, ali je kdo med njimi samomorilski napadalec, ki ima v torbi razstrelivo. Ljudi, ki pripravljajo take napade, jaz ne morem šteti drugam, kot med teroriste, ne glede na vse okoliščine. Organizacije, ki stojijo v ozadju teh napadov, pa so zame navadne teroristične organizacije.

Jeruzalem

Razumem pa, čeprav to ne opravičuje terorizma, da je na Zahodnem bregu, tako kot v Gazi, situacija brezupna, kar je pa predvsem posledica skoraj popolne izolacije in nevzdržnega ekonomskega stanja.

Je pa zmotno mišljenje, da vlada tam neka izraelska okupacija, ker dejansko tam izraelskih vojakov ni, v kar sem se prepričal na lastne oči. Zadnjega izraelskega vojaka sem videl na check pointu nekaj kilometrov iz Jeruzalema. In mislim, da je bilo tako tudi v Gazi, vsaj do zadnjega napada Izraela, le da je Gaza po posnetkih sodeč še bolj gosto naseljeno področje, v bistvu pa eno samo begunsko taborišče, ki je zopet idealni talilni lonec za razne ekstremistične organizacije tipa Hamas.

Jaz po vsem tem, kar sem videl in se pogovarjal z ljudmi, enostavno ne morem verjeti, da bi lahko dve tako različni državi, Izrael in Palestina, sploh kdaj živeli v miru tudi samo kot navadni sosedi, ker je nakopičenega sovraštva dovolj za nekaj generacij in vsi ti spopadi samo režejo nove in nove rane ter dodatno podpihujejo sovraštvo.

Da bo pa mera polna, je to področje nenazadnje še nekakšen testni poligon za merjenje  politične moči in različnih pogledov na Bližnji vzhod, od ZDA, EU, do okoliških arabskih držav.

Nastradajo pa, kot je to že običaj, navadni ljudje, ki si želijo samo živeti v miru. In ti so na obeh straneh v večini, ki pa je vedno preglasovana.