Turistični boni

Trenutno na naši politični sceni poteka kot kaže še ena huda bitka in sicer kdo bi ponudil višje zneske za turistične bone. Janša je začel s to avkcijo in ponudil 200 €, Šarec je dvignil začetni znesek na 400 €, sedaj čakamo na odziv SD, ki bo verjetno 600 ali celo 800 €, nakar pride Levica in ponudi enoletno brezplačno razvajanje v turističnih kapacitetah po izbiri. Za vse državljane.

Oh che belli tempi.

Po podatkih na spletni strani slovenia.info smo imeli pri nas leta 2019 približno 15 MIO turističnih prenočitev, od tega so domači gosti ustvarili približno 4 MIO prenočitev. Epidemija je po teh podatkih hud udarec za segment turizma, sploh ob dejstvu, da skoraj dva meseca ni bilo niti domačih gostov zaradi prepovedi in omejitev gibanja.

Vprašanje je kako ta del ekonomije reševati, sploh ob dejstvu, da še nekaj časa ni za pričakovati navala tujcev, sploh pa ne iz oddaljenih držav, saj se letalski promet še nekaj časa ne bo pobral. In v takih okoliščinah se domači gost nakazuje kot edina možna rešitev za turistično panogo, ki je marsikje domačega gosta smatrala kot nezaželenega, saj smo samo odžirali proste turistične kapacitete gostom iz Azije, ki so prihajali delati selfije na Bled, ker so nekje na Youtubu slučajno našli posnetek top 10 destinacij v Evropi.

Ampak dobro, v sili hudič še muhe žre pravijo in kot kaže bomo postali končno tudi mi dobrodošli gosti pri nas. Vsaj za nekaj časa.

Ideja vlade za reševanje turizma oziroma vsaj pomoč je, da bi vsak polnoletni državljan dobil 200 € v turističnih bonih (ljubkovalno imenovani Počivalški), ki bi jih lahko potrošil namensko za turizem pri nas. Menda pa se pod to ne bo štelo popivanje v gostilnah, tako da bodo številni takoj razočarani. Lahko pa da bo tudi popivanje možno, če boš hkrati vzel še prenočitev. Torej ena nočitev in tri dni popivanja v domači gostilni čez cesto.

Ne vem, ali bodo ti turistični boni prenosljivi, ampak če bodo, se upravičeno pojavljajo po moje pomisleki, da se bo ponovila zgodba z Drnovškovimi certifikati in se bo ustvaril črni trg s temi boni. Namreč marsikomu pri nas veliko več pomeni 50 € denarja, s katerim bo kupil šolske potrebščine za otroke, kot pa dve nočitvi v nekem hotelu s tremi zvezdicami ali par ur razvajanja v termah z antistresno masažo, anti-aging prestižno nego in zvočno kopeljo z reiki glasbo. Ti ljudje se ponavadi tudi pritožujejo, da so v takih turističnih kapacitetah spali bistveno slabše, kot doma, zajtrk je bil za dva razreda slabši, ker je bila salama preveč na tanko narezana, maser je imel hladne roke in tudi žena doma bistveno bolje zmasira, če je pri volji. Pa tudi krompir je bil preveč voden in bistveno bolj zanič od doma pridelanega. Skratka, ti gosti so, čisto tehnično gledano, dejansko najzahtevnejši.

Tudi za upokojence z nizkimi pokojninami bo verjetno bistveno boljša opcija, da te bone čim prej zamenjajo za denar in sicer prvemu, ki bo pozvonil na vrata. Skratka ta scenarij smo enkrat že videli in ne vidim razloga, da bi ga ponovili še enkrat, razen seveda če niso tu v ozadju spet kaki pritlehni politični razlogi.

Ta ideja se meni zdi zelo socialistična in ne upošteva družbene realnosti. Danes rešujemo premogovnike, tako da morate vsi kuriti premog, jutri prašičje farme in vsi jemo samo svinjino, pojutrišnjem pa Muro in hodimo vsi enako oblečeni.

Jih že kar vidim mrhovinarje, kako se pripravljajo, da bodo hodili od vrat do vrat (door 2 door) in od upokojencev odkupovali 200 € vredne bone za 20 € ali še manj. Sploh Štajerke z Marcedesi so prave mojstrice pri prepričevanju upokojencev. Par minut hlinjeno prijaznega pogovora, kakšna kavica in že ni več bona za 200 €.

Meni bistveno bolj logična, cenejša in bolj učinkovita možnost bi bila, da država delodajalcem ponudi možnost, da del regresa za letni dopust izplačajo v teh turističnih bonih, sama pa potem primakne še en del. Recimo če se odločiš za 200 € turističnih bonov, država prispeva še 100 € bonov, za 400 € še 200 € bonusa bonov od države. Seveda možnost izbire za tiste, ki si to želijo. In to ne more biti prenosljivo izven družinskega kroga. Na tak način bi do teh turističnih bonov prišli tisti, ki so pripravljeni trošiti za turizem in jim to nekaj pomeni. Ti so ponavadi tudi tisti turisti, ki na dopustu nekaj potrošijo in ne bodo prišli samo prespati na Bled ali v Portorož, da bodo porabili ta bon, ki jim ga je podarila država. Dati 200 € turističnih bonov nekomu, ki ne zmore plačati konec meseca niti vseh položnic pa lahko izpade samo kot slab črni humor.

Če pa zmagajo ideje Levice, potem se nam pa sploh obeta za nekaj časa La Belle Époque, dokler se ne zbudimo v sistemu, kot ga ima Severna Koreja. V takem sistemu potem pa nihče na turizem niti ne pomisli, tako da s tem ni več težav. Gre pa ob tem verjetno prvaku Levice na smeh, saj bi kot slovenski Kim Jong Un dopuste še vedno preživljal na hrvaškem otoku Vis, ob najkvalitetnejših zahodnih cigarah in viskiju, družbo pa bi mu delale aktualne miss hawaian tropics. Seveda samo prvih pet najlepših. La Belle Époque, Zares.

Zato je komunizem še vedno tako privlačna družbena ureditev. Deliš, dokler ni več kaj za deliti, potem so pa vsi enako revni. Razen seveda vodilnih ideologov.