Zero waste nateg

Če drugega ne, je jezna Greta pri marsikomu spodbudila razmišljanje ne samo o globalnem segrevanju, ampak tudi o onesnaževanju okolja, izumiranji živalskih vrst zaradi človekovih posegov v naravo, ekološki vzdržnosti sedanjega ekonomskega modela ultra potrošniške družbe, ki nima niti kančka slabe vesti in še marsičem.

foto: Tom Jamieson – New York Times

Verjamem, da je bil marsikdo od nas presenečen. ko je prebral, da Slovenija celo drek iz čistilnih naprav izvaža v sosednjo Madžarsko.

Marsikatera naša občina in pripadajoče komunalno podjetje se hvali, kako so “zero waste“. Odpadke moramo seveda ločevati in sortirati plačniki komunalnih storitev sami. Običajno se posebej zbere papir, plastika in steklo. Nekateri so mnenja, da komunala potem to vse skupaj lepo odpelje in zmeče na deponijo, tako da od tega ni nekega učinka. Ampak recimo da smo optimistični in verjamemo, da se vse to res reciklira oziroma predela nazaj v nekaj uporabnega. Bi bilo pa zanimivo nekje dobiti shemo, kakšna točno je pot teh odpadkov od trenutka, ko jih odvržemo v pravilno kanto na ekološkem otoku, do končnega cilja, ko nastane zopet nekaj, kar se lahko ponovno uporabi. Kakšen odstotek odpadkov se dejansko predela? Se to predela pri nas in kaj iz tega potem nastane? Ali te ločeno zbrane odpadke morda izvozimo zopet kam v tujino? Kaj s tem naredijo v tujini, če se to izvaža? Ali je kdo zadolžen za nadziranje celotnega tega procesa, da kdo tu ne goljufa?

Svet menda na milijone ton odpadne plastike izvaža v Azijo z ladijskimi kontejnerji. V eno smer ladje prevažajo izdelke, nazaj pa smeti. Torej tako zbrane odpadke očitno sami sploh ne reciklirajo, ampak skrbijo za čistoče lastne države tako, da problem izvozijo nekam drugam! Kitajska, Indija, Indonezija, Malezija, Vietnam, Tajska in še kdo so ciljne destilacije tega eksodusa odpadkov. Če ena države prepove uvoz, ker ne želi biti več smetišče sveta, se hitro pojavi nekdo drug na trgu, ki ga zamika lahek zaslužek na račun uničevanja lastnega okolja! Če česa na tem svetu nikoli ne zmanjka, so to države, katere vodijo ljudje, ki jim je okolje zadnja skrb!

Je pa seveda veliko vprašanje, kaj potem te države točno počno z vso to odpadno plastiko?

Po optimističnem scenariju imajo tam ogromne tovarne za reciklažo teh odpadkov, ki se potem zopet predelajo v nekaj koristnega. Recimo plastični koš za perilo ali plastično kanto za smeti, ki ti sama od sebe razpade po dveh letih (pišem na podlagi lastne izkušnje) in tako potem zopet nastane odpadna plastika, ki jo je potrebno nekam izvozit z ladjami.

Pesimistični scenarij pa pravi, da to odpadno plastiko te države dejansko samo kopičijo, zakopavajo v zemljo ali preprosto ponoči odpeljejo nekam na odprto morje in odvržejo. Nekaj od tega potem pojedo ribe in poginejo, nekaj morje naplavi nekomu nazaj na obalo, nekaj (konkretno 160 milijonov ton) pa tava po oceanih sveta še leta.

Komu verjeti ne vem. Sam osebno bolj verjamem v pesimistični scenarij, ker če tega toka odpadkov nihče podrobno ne kontrolira, drugače niti ne more biti.

Torej povsem možno je, da nekdo v naši “zero waste” občini odvrže plastično vrečko v ustrezen zabojnik, to odpelje komunalno podjetje, tam vse skupaj stisnejo v plastično kocko, da zmanjšajo volumen, naložijo kocko v kontejner, odpeljejo v Luko Koper, naložijo kontejner na ladjo, ladja odpluje do pristanišča v Indoneziji, tam kontejner odpeljejo do skladišča, nakar ga naložijo na drugo ladjo, ki vse skupaj odpelje stran od obale in potem zabrišejo to našo odpadno plastiko v morje. In tako se lahko v skladu s teorijo učinka metulja (The Butterfly Effect) zgodi, da to plastično vrečko iz naše “zero waste” občine pogoltne kit in se zaduši! Ampak tisti, ki je to plastično vrečo odvrgel ni vedel, da bo njegova vrečka dejansko končala na drugem koncu sveta in UBILA KITA. Greta bi ob tem rekla še “HOW DARE YOU!“.

Plastika (PET) tudi ni odpadek, ki se ga da povsem enostavno reciklirati in delati v neskončnost plastične steklenice za Coca Colo. Teh prozornih plastičnih steklenic se menda sploh ne da ponovno reciklirati v plastično steklenico, ampak v nižje kvalitetne izdelke, kot je recimo moj plastični koš za perilo, ki je dobesedno razpadel prej kot v dveh letih. Torej tudi ta reciklirni biznis je očitno precej velik blef in marketinški nateg. “Recikliranje”, “Zero waste” in kar je še podobnih izrazov so pogosto samo všečna kodna imena za operacijo, ki ni čisto nič drugega kot izvoz naših odpadkov v države, ki so jih pripravljene sprejeti. “Recikliranje” pa je izraz, ki se uporablja v razvitih državah predvsem za sortiranje odpadkov, ne pomeni pa to nujno tudi predelave teh odpadkov. Izvoz z “namenom recikliranja” pa se že kar avtomatično šteje kot recikliranje. Ponekod, recimo na Švedskem, rečejo recikliranje tudi ko odpadke sežigajo in tako pridelujejo elektriko in toploto za ogrevanje. Ampak pri tako široki uporabi pojma recikliranje je recikliranje potem tudi če iz odpadne plastike delaš umetne gore odpadkov ali ko v kaminu zakuriš bukova drva.

Glede na podatke v tem dokumentarcu 85% vse plastike na svetu pridelajo ZDA, EU in Azija. Samo 5% plastike se učinkovito reciklira, ostalih 95% se samo enkrat uporabi. 45% te plastike se zakoplje v zemljo, 32% pa pristane v morjih.

Imamo pa kot kaže pri nas tudi sodoben Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana, ki ima pa skrajno neposrečeno ime RCERO. Pri 155 milijonih evrov, ki so šli za ta center, bi lahko par tisočakov namenili tudi za izbiro bolj posrečenega in lažje izgovorljivega imena. Sicer pa tudi ta center odpadne plastike ne reciklira, ampak jo preda družbam za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). V bistvu je tudi pri nas kar težko najti kogarkoli, ki reciklira. Vsi samo zbirajo in predajo nekomu naprej v tej verigi.

vir: RCERO

hešteg (ključnik) #HOW DARE YOU

Poglej še:
(Greto posebej opozarjam da so nekateri posnetki zelo nazorni in šokantni!)
– Coca-Cola’s plastic secrets
– Why China Doesn’t Want Your Trash Anymore
– The World’s Dirtiest River
– Exposing Australia’s recycling lie
– Exposing recycling myths
– Dirty Business: what really happens to your recycling
– The great recycling LIE
– Slovenci največji onesnaževalci oceanov
– Cena plastike (oddaja RTV SLO)