EU v krizi?

Baje smo po Irskem NE na referendumu o Lizbonski pogodbi padli v globoko krizo in ne vemo, kako naprej. No, jaz tega nisem vedel že do sedaj, fino pa je, da je to postalo vseevropski problem.

Čeprav ne vem, kje naj bi se ta kriza dejansko odražala?

V trgovinah še ni pretirane gneče, na banki ti izročijo gotovino, ob pogoju, da se izkažeš z ustreznim osebnim dokumentom in da imaš na računu vsaj ustrezen limit, če že nisi v plusu, sicer drag bencin lahko še vedno natočiš tako ob parnih, kot začuda tudi ob neparnih dnevih, nekih množičnih protestov, razen peščice nezadovoljenih posameznikov ni videti, skratka, kriza očitno je, če tako pravijo na TV, samo ne vemo natančno kje. Glede na zaskrbljen obraz našega zunanjega ministra pa o obstoju krize ne gre dvomiti.

Kaj so dejansko Irci na referendumu zavrnili, žal nimam pojma, kakor tudi ne, kdaj smo mi to sprejeli in kje. Sem pa nekje bežno ujel, da smo mi to pogodbo že sprejeli oziroma ratificirali, kot se to učeno reče. In po moje taki referendumi, kjer sem prepričan, da večina ne ve čisto dobro, o čem pravzaprav glasuje, nimajo smisla. Če se že o tako strokovnih in zapletenih vprašanjih vpraša volilce, bi jim morali pred glasovanjem pomoliti pred nos vsaj kakšen krajši test z desetimi ABC vprašanji o referendumski tematiki in kdor ne pokaže vsaj minimalnega znanja, nima pravice glasovanja. Demokracija in neposredna volja volilcev v redu, samo tudi to mora imeti svojo mejo. Ker jaz na taka vprašanja, če že grem na volišče, običajno odgovarjam z metodo an, ban, pet podgan, uh me piši, pred tem pa spijem še šilce ali dva Jagermajstra ali domače travarice, da ni pot do volišča povsem brez veze. In v to kategorijo referendumov, mimogrede povedano, sodi po moje tudi naš prihodnji o nekih pokrajinah, za katerega sem tudi prepričan, da večina, ki bo šla na volišče, ne bo vedela, o kom ali o čem se sploh odloča. Da pa je še bolj smešno, baje se sploh še ne ve, kako naj se interpretira glasove.

Po moje pa ima EU še vedno, kljub padcu meja in svobodnem pretoku vsega živega, vključno z azilanti in ekonomskimi imigranti, problem v tem, da živi in diha tam zgoraj, v vrhovih politike (to se mi zdi, kot da sem že večkrat napisal in mi zveni kot “deja vu”), medtem ko običajni državljani ne čutijo neke pripadnosti skupni državi ali da bi zares občutili kakšne omembe vredne prednosti članstva v tej zvezi. Recimo v našem primeru smo po prevzemu evra lahko občutili samo draginjo, težnjo po izenačitvi vseh možnih cen z cenami v najbolj razvitih državah EU, pri čemer pa so dohodki večine ostali zamrznjeni, ter samo opazujemo, kako nam standard iz leta v leto pada. In to kljub visoki gospodarski rasti, zgibankah in ostali propagandi, ki jo pošiljajo v nabiralnike.

In če bi danes pri nas ponovno izvedli referendum o članstvu v EU, ni dvakrat za reči, da bi se večina gladko odločila proti. Jaz osebno brez pomislekov.

Mislim pa, da bi morala EU, če se že gredo ta projekt, bistveno več narediti na področju informiranja in zlasti povezovanja držav članic unije, ker zgolj visoka politika zveze ne bo obdržala skupaj. In morda za začetek bi lahko skup spacali vsaj kakšen skupni EU TV program. Kanalov je na mojem daljincu še nekaj prostih. Če že imamo lahko pri nas tretji kanal nacionalke, kjer nam bodo baje vrteli zasedanja državnega zbora, zakaj pri vseh rumenih zvezdicah na modri zastavi ne bi mogli imeti še EU TV?

Pa tu ne mislim samo kanala, na katerem bi prenašali seje Sveta EU (na to politiki najprej pomislijo, ker bi se radi gledali po televiziji). To ne zanima nikogar, razen morda ožje sorodnike EU poslancev, pa še te verjamem da ne. Ta TV bi lahko bila povsem komercialna zadeva z zabavnim programom, ki bi bil pisan na kožo povprečnega državljana EU in bi deloval kot multikulturni most in zakaj ne bi recimo tudi Evropskega prvenstva v nogometu spremljali prek skupne EU TV in ne tako, kot se je zgodilo letos pri nas, da pravice odkupi neka mala televizija, ki ima temu ustrezno pokritost s signalom. Nenazadnje bi taka TV lahko sproducirala tudi kakšen »large scale« Big Brother show, kjer bi prsate Švedinje pokazala Ircu z pivskim trebuhom in kiltom, kako se pravilno obkroži listič z referendumskim vprašanjem, da nas ne bodo spet še kdaj spravili v GLOBOKO KRIZO (Deep Crisis).

Sedaj pa že nisem več prepričan, ali Irci res nosijo kikle, ali so morda to Škoti? To, da so Švedinje blond prsate blondinke pa vem iz filma “Swedish Girlfriend Doing Threesome”.