Pok blogosferičnega balona

Da je slovenska blogosfera v globoki krizi, zame pričati vsaj dve večji zadevi poleg kopice manjših.

Prva so nedvoumni posnetki iz seanse Blogres 2.0, na katerih sem v razpravnih dvoranah povprečno naštel enega, dva, tri…morda vse tja do deset slušateljev, kar je samo nekaj ljudi več, kot jih je v svoje kamere ujelo Nasino vozilo Mars explorer na rdečem planetu in komaj doseže število predavateljev. Kakor sem na hitro uspel preleteti zapise na blogih o tem dogodku vseh dogodkov slovenske blogosfere, nisem nikjer zasledil nekega res velikega navdušenja. Obrazi predavateljev so več ali manj isti, kot na premiernem Blogresu 1.0, predstavljene teme za moj okus dolgočasne in namenjene res samo peščici entuziastov, Jonasa sem že enkrat videl v živo in si tega niti ne želim ponovno, raznih reklamnih torbic in T-shirtov imam doma že za manjši odpad…

Drugi res zaskrbljujoči podatek pa je enostavno dejstvo, da imamo pri nas še vedno zgolj in samo enega blogoslovca (blogologa). Pa še ta je baje samodeklarirani, kar v mojih očeh krepko znižuje vrednost njegovih izpadov. Ampak bolje imeti vsaj enega, kot nobenega, zato ga ne smem preveč kritizirati, čeprav včasih imam neprijeten občutek (sploh odkar se trudi v reviji Monitor), da njegova pisanja služijo zgolj promociji peščice ljudi, ki jih morda on osebno pozna in jih omeni pa res v čisto vsakem svojem članku, ki mu ga tiskani mediji objavijo. Za moj okus neokusno.

Pred kakšnim letom je vse kazalo, da bomo imeli v naslednjih nekaj letih pri nas v povprečju 1.2 odprta bloga na prebivalca in da bo v tej poplavi spletnih dnevnikov moč najti tudi kvalitetna besedila (plus seveda multimedija), vredna pozornosti širšega spletnega občinstva.

Kot vse kaže, pa bo tudi ta blogosferični balon počil in občutek imam, da se je to potihem že zgodilo. In kot pravijo tisti tihi najbolj smrdijo. Če pogledam moj zapis iz aprila 2007 z naslovom Kje so vsi, v katerem sem se čudil, kako je lahko na Siolovem Blogosu registrirano 3500 blogov, aktivnih pa dejansko morda 100 in od tega vrednih branja zame kvečjemu 10 ali kakšen več. Danes se čudim številki prek 8000 odprtih blogov, številka omembe vrednih blogov pa je ostala praktično enaka, ali pa se je celo za kakšno blogersko glavo zmanjšala. Torej se, tehnično rečeno, samo povečuje šum, koristen signal pa ostaja na enakem nivoju, kar samo otežkoča iskanje peščice tistega, vrednega moje pozornosti. In časa za brskanje po smeteh danes nima verjetno nihče več na pretek in neomejeno, sploh če se smetišče vzpenja do neba in čez.

Morda edini, ki me je zares prijetno presenetil, je zopet Had, ki mu je očitno vendarle uspelo pripeljati oglaševalca na svojo spletno stran, kar štejem za dogodek, ki zame presega oba Blogresa skupaj. Na drugi strani pa je zame veliko negativno presenečenje, kako neopažena je ostala blogosfera s strani oglaševalcev in v tem mediju ni skoraj nihče pripravljen oglaševati tudi če mu ponudiš oglasni prostor zastonj. In tu ne gre v prvi vrsti za denar, gre za to, da običajno oglaševalci (oziroma njihove agencije) analizirajo medij, kjer bodo oglaševali in če se nečesa tako izogibajo, kot se izogibajo naše blogosfere, kaže zgolj na to, da je s tem medijem nekaj narobe. Nisem pa blogoslovec, da bi lahko kvalificirano ugotavljal kaj.

Tipičen povprečni blogerski zapis, ki po moje danes najlepše opiše stanje duha slovenske blogosfere, gre pa nekako takole:

Namestil sem Firefox 3.0. Ljudje, kolk ma firefox 3.0 bugov. Sem ga takoj skenslu, pa dal nazaj 2.0. Ful sem razočaran. Nategnil so nas.

Komaj čakam Blogres 3.0, ki bo upam tega pusta dokončno pokopal. Na pepelnično sredo pridem pa na zaključno žurko.

dr. Onyx ni uradno blogoslovec, zato je to mnenje irelevantno.