Archive for the ‘Blogosfera’ Category

Blog ni medij

06 10 2010

V enem izmed prejšnjih mojih zapisov se je pojavila dilema, ali je blog medij. Kakor sem jaz razumel zakonodajo s tega področja, zame blog seveda ni bil nikdar medij, je pa res, da si isti zakon sto pravnikov razlaga lahko na sto in en način. Jaz sem večkrat slišal interpretacije, da naj bi bil blog po nekih razlagah cel lahko medij. Zato sem to vprašanje naslovil na Inšpektorat za kulturo in medije, ki izvaja inšpekcijski nadzor nad tem področjem in kjer sem dobil sledeč odgovor:

Spoštovani!

V zvezi z vašim vprašanjem, vsebovanim v vašem elektronskem sporočilu z dne 5.10.2010, smo se pozanimali v Direktoratu za medije Ministrstva za kulturo, ki vodi in odloča v postopkih vpisa medijev v razvid medijev in tako vam lahko odgovorimo, da blogi niso mediji v smislu Zakona o medijih (ZMed-UPB1, Uradni list RS, št. 110/2006), saj (kot pravilno ugotavljate), ne gre za uredniško oblikovane vsebine, s čimer pa ni izkazan temeljni element medija po 2. členu ZMed-UPB1. Enako velja tudi za zapise preko twitterja in facebooka, s tem da so, nadalje, le-ti načeloma dostopni oz. namenjeni le osebam znotraj določene interesne skupine oz. socialne skupnosti in tako ni mogoče trditi, da se vsebina razširja z namenom množičnega komuniciranja, oziroma da je dostopna javnosti v najširšem pomenu besede.

Če bi Direktorat za medije pri Ministrstvu za kulturo vlogo za vpis bloga v v razvid medijev, bi torej le-to zavrnil, ker ne gre za uredniško oblikovane vsebine, v primeru twitterja ali facebookapa iz razloga, ker se vsebina ne razširja z namenom množičnega komuniciranja.

Pozdrav!

Ivan Pal
inšpektor - višji svetnik

Advertisements

169. člen (starega) Kazenskega zakonika

24 08 2010

Tole je zadnji neobjavljen komentar “Iztoka Gartnerja” na mojem blogu:

Posebej moram izpostaviti sentenco, v kateri avtor komentarja pravi, citiram:  DA TI MALO POJEBEM MATER!

Naj mi bo dovoljeno avtorju tega komentarja citirati (star) Kazenski zakonik RS in sicer 169. člen (poglavje kazniva dejanja zoper čast in dobro ime), ki pravi sledeče:

(1) Kdor koga razžali, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev.

(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.

(3) Ne kaznuje se, kdor se o kom žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem ali umetniškem delu, v resni kritiki, pri izvrševanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične ali druge družbene dejavnosti, pri obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali iz drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja.

(4) Če je razžaljenec razžalitev vrnil, sme sodišče obe stranki ali eno izmed njiju kaznovati ali kazen odpustiti.

V zvezi s tem členom kazenskega zakonika RS je pomembno še prvo poglavje 178. člena:

(1) Pregon zaradi kaznivih dejanj iz členov 169 do 173 tega zakonika se začne na zasebno tožbo.

Kar z drugimi besedami pomeni, da tožilstvo tega kaznivega dejanje na preganja po uradni dolžnosti, ampak je stvar na meni kot razžaljenemu, da sprožim proti domnevnemu storilcu zasebno tožbo.

Jaz sicer ne dvomim, da avtor tega bolanega komentarja dejansko ni Iztok Gartner, ampak nekdo, ki se zanj izdaja. Očitno pa gre za isto osebo, ki se med drugim izdaja tudi zame in piše podobno bolane komentarje po Blogosu, le da je tokrat očitno v svoji ihti spregledal, da se ne skriva za anonimnim posredniškim strežnikom, tako kot običajno.

Iztok Gartner je sicer mnenja, da stvar ni ista, če to počne z nekim anonimnežem, kot sem sam, ali pa z osebo s konkretnim imenom in priimkom, kar naj bi bilo v njegovem primeru.

Jaz se s tem ne strinjam povsem.

Marsikateri novinar tudi piše prispevke pod psevdonimom, pa kaj zato? Ali bi bilo kaj bistveno drugače, če bi namesto dr. Onyx pisalo Janez Novak in bi bila objavljena zraven še prava fotografija? V obeh primerih gre po moje za grob poskus diskreditacije avtorja bloga, proti komur trenutno žal sploh ni učinkovitih pravnih sredstev in dejansko zadeva preverjeno deluje v praksi, saj marsikdo verjame, da je v komentarju navedeni bloger res avtor komentarja. Po moje je trenutna edina učinkovita terapija za take primerke samo ta, da gre tak komentar brez razmišljanja v koš za smeti. Je pa res, da verjetno marsikateri bloger morda celo zanalašč tak komentar lepo pusti, češ, saj nisem vedel, da nisi to ti, pa čeprav komentator napiše “tiča v rit, pa bo!”  na osebno izpoved blogerke Tine M.

V primeru poskusa diskreditacije Iztoka Gartnerja je po moje razlika samo v tem, da je on recimo temu medijska osebnost, kjer se da verjetno bolj konkretno oceniti, kakšna je s tem povzročena škoda, saj domnevam, da si znane medijske osebnosti ne želijo, da jih ima javnost za popolne idiote? Ampak če internet in s tem posredno tudi bloge štejemo med medije, gre v bistvu za podobno zadevo.

V primeru zgornjega komentarja se še posvetujem o nadaljnjih korakih s pravniki. Če se odločim za zasebno tožbo, bom podal kazensko ovadbo na Policijo, od katere potem pričakujem, da na Siolu ugotovi dejansko identiteto avtorja tega komentarja. IP naslov je znan, ve se tudi datum in točna ura kdaj je bil komentar poslan.

Glede na to, da so ponudniki dostopa do interneta dolžni hraniti prometne podatke upam, da ne bo težko odkriti storilca, ki mu grozi do šest mesecev zapora?

Je pa pravno zanimiv primer s stališča Iztoka Gartnerja, torej kakšne so njegove pravne možnosti, če se nekdo drug izdaja zanj?

Dileme, da bi šlo v tem primeru za kakšnega drugega Iztoka Gartnerja ni, saj je avtor komentarja objavil tudi povezavo na blog, ki je seveda last točno določene osebe. Če pogledam pravne poduke na raznih spletnih straneh, kjer je potrebna registracija oziroma prijava povsod piše, da je izdajanje za drugo osebo kaznivo dejanje, čeprav jaz tega v kazenskem zakoniku nekako nisem zasledil, razen v primeru, če se oseba izdaja za neko drugo uradno ali vojaško osebo (308. člen).

Na podlagi koga ali česa naj bi bilo to kaznivo dejanje, če se jaz na forumu recimo izdajam za Milana Kučana, če pa se vendar lahko na najbližji upravni enoti za par evrov preimenujem v (Plemenitega Nadvojvodo) Milana Kučana?

Za lažjo predstavo, kako izgleda moj koš za smeti na blogu, pa samo tole (počutim se kot Mario Galunič, le da moj oboževalec še ni javno izrazil željo, da hoče imeti z mano otroka):

Sračje gnezdo od spletne strani

12 08 2010

Če se ozrem naokrog po slovenskem delu blogosfere se mi zdi, da je moj blog oblikovno eden najlepših, za marsikoga pa verjetno celo nekaj najlepšega, kar nam je dala slovenska blogosfera v vsej povojni zgodovini. In temu jaz dejansko težko karkoli oporekam, ker toliko dobrih ljudi se preprosto ne more motiti. Kajne?

Pri meni ni nobenega pretiranega kiča in eksotičnih wordpress tem, ki so videti vse po vrsti kot kakšne hawajske majice iz serije Miami Vice. Preproste, čiste, elegantne linije, z enim samim klikom dostopne vse bistvene povezave, nobenega blogorolla, ki bi se raztezal čez par ekranov po dolgem in počez, s katerim avtorji običajno poskušajo ponazoriti svoj socialni status in v katerem ponavadi ne najdeš enega samega bloga, ki bi bil vreden branja, nobenih neberljivih fontov, kjer črke utripajo v fluorescentno zeleni barvi in nobenega koledarčka, ki kaže napačno leto. Samo od daleč prepoznavna in monumentalna glava v glavi, ki je postala zaščitni znak. Minimalizem v svoji najlepši možni podobi. Karkoli več, bi bilo preveč.

Tu sem hotel podrobneje našteti vse oblikovno neprivlačne bloge, ampak sem nekje na sredini obupal, ker je tega enostavno preveč. Če si kdo vendarle želi na vsak način tak seznam, lahko pogleda kakšen boljši blogerski imenik, ki bo kar dober približek, čeprav vsega, kar je v blogosferi oblikovno zanič, ni v imenik verjetno zajel še nihče. Morda bi lahko bil tole projekt, ki bi ga sofinanciralo Ministrstvo za kulturo iz razvojnih skladov Evropske unije in bi se imenoval “Detajlni popis vseh vizualno neprivlačnih blogov v slovenski Blogosferi, s posebnim poudarkom na blogih, ki niso vizualno privlačni“. Odobrena sredstva: 2.000.000,99 MIO EUR, izvajalec del in odgovorni projetant: dr. Onyx.

Eno spletno stran, oziroma delno morda celo tudi blog, moram pa vendarle tule omeniti in izpostaviti, ker je po moje pa opus magnum med zanič oblikovanimi spletnimi stranmi. Verjetno avtorice tule že malo slutijo, koga imam v mislih in bodo tole z bojaznijo brale naprej?

Kata.si.

Kaj je na tej strani vse narobe, mislim da nima smisla naštevati. Mogoče še najbolj plastno prikaže vse težave te spletne strani spodnja karikatura.

Moram pa posebej izpostaviti spletno trgovino na tej strani, ki je po moje tipični primer spletne trgovine, ki sodi v rubriko EPIC FAILURE. Namreč na spletu je skoraj še bolj kot v pravi trgovini iz opek in betona pomembno, da ustvariš zaupanje potencialnih kupcev! Ta spletna trgovina ustvari ravno nasproten prvi vtis in ko jo obiščeš te je strah, da so ti že mimogrede na skrivaj kaj ukradli iz bančnega računa prek kakšne skripte in trikrat pogledaš, da ti ni slučajno kaj samodejno padlo v košarico (ki pa verjetno sploh ne deluje)!

Mogoče bo kdo tu rekel, da spletno stran urejajo dekleta, ki niso sposobne nikogar nategnit. Ampak jaz poznam par deklet, ki nategujejo, pa še kako! Nikdar ne sodi upravljavca spletne trgovine po videzu, je prvo pravilo v tem poslu in take spletne trgovine jaz ne obiščem, tudi če je v lasti Dalaj Lame.

No, pa sem danes vendarle nekoga raztrgal. Na začetku dneva sem se malo bal, da mi ne bo uspelo.

vir: xcid.com

Drugi svet je tu nezaželen

28 02 2010

Če se bo ekipa blogerskega spletnega portala Drugi svet držala moje prošnje oziroma zahteve, ki sem jo poslal po elektronski pošti, potem pri njih ne bo več povzetkov zapisov in povezav na tale blog.

Takšno odločitev sem sprejel po tem, ko se je pred dnevi na njihovem portalu pojavil zapis blogerja Siolovega Blogosa, ki si je nadel presenetljivo podobno ime mojemu. Onlyx. Brez doktor. Preprosto Onlyx.

Pri tem zapisu je bilo meni zanimivo naključje to, da je šlo za njegov prvi zapis nasploh in je očitno samo nekaj sekund pred objavo na portalu Drugi svet odprl svoj blog!

Seveda ima vsak pravico, da odpre blog pod katerimkoli imenom in tu ne moreš ničesar. Tudi če bi nekdo odprl blog na drugi platformi z povsem enakim imenom, kot si ga je pred njim že izbral nekdo drug, prizadeti lahko danes samo debelo opazuje, kako nekdo urinira in onanira po njegovi digitalni identiteti, ki jo je morda gradil vrsto let, na koncu se pa na vse skupaj še poserje!

Jaz sem na tem blogu že večkrat zapisal, da sem postal tarča nekoga, ki me poskuša na razne načine diskriditirati in se skriva za anonimnim proxyem v tujini. Blog nekaj časa zasipa z bolanimi komentarji, potem obupa, ker ga sproti brišem in potem pa komentira po drugih blogih v mojem imenu, pri čemer seveda bralci ne morejo nikakor vedeti, da komentarja nisem napisal jaz. To lahko ugotovi šele avtor bloga, če gre pogledati IP naslov, iz katerega je prišel komentar.

Tudi včeraj sem zasledil dva takšna poskusa in sicer na blogu Iztoka Gartnerja in Tine Maline (Tina M.). Iztoka sem prosil, da komentar nekako nevtralizira, pa me je nazaj zabil v smislu, češ, da ne more vedeti, da ne gre res zame (čeprav je IP preveril in je dobro vedel, da to nisem jaz), ker sem se pred časom po njegovem mnenju grdo obnašal do njegove punce Tine M. Namreč v nekem komentarju na njen zapis o tem, kako se vinjeta nalepi na folijo, sem ji predlagal, da naj pripravi zobno ščetko, čiste spodnje gate in menstrualni vložek za primer, če pridejo ponjo orožniki in jo odpeljejo v arest. Ampak ker me je Iztok potem opozoril, da je bilo to žaljivo, takšnih komentarjev pač pri njej ne bom puščal, če jo prizadenejo. Je pa to moj stil in takšen sem.

Morda bo kdo rekel, da gre v teh primerih za neke vrste parodijo ali imitacijo? To je zame pa sploh idiotizem in bedarija prve vrste. Če ti napišeš blesav komentar v mojem imenu in mi pri tem ukradeš vse, od avatarja od imena, potem bralci nikakor ne morejo vedeti, da gre za imitatorja, še manj za parodijo. Bralci so preprosto in enostavno samo zavedeni in tisti, ki te poznajo vsaj po imenu mislijo, da si to res ti napisal.

Jaz “brate in sestre” soblogerje jemljem kot neke vrste “mrzle” prijatelje, pa čeprav nikogar osebno ne poznam. Nenazadnje o marsikom izmed njih iz njegovih zapisov izvem več, kot pa vem o prijateljih in znancih.

Ko me je pred časom Had na mojem blogu opozoril, da komentarja ni napisal on in mi je zaupal IP naslove, ki jih uporablja, sem šel sam preveriti njegove komentarje nazaj po zgodovini in če bi naletel na fake, ga takoj pobrišem. Čeprav bi morda lahko v takem primeru kdo razmišljal tudi v smislu, češ, kakšna dobra fora, stari, kaj ga model fino pwna, on pa ne more nič.

Dejstvo je, da na spletu danes vlada skoraj popolni kaos! Tu te ne ščiti noben zakon, nobena policija, nobeno redarstvo, nihče!

Vsak lahko počne kar hoče in izdajanje za nekoga drugega jaz uvrščam med najbolj nesramna in grda početja, ker se žrtev na spletu praktično ne more braniti, saj verjetno za večino teh primerov sploh ne izve. Zato bi pričakoval, da blogerji tu držim skupaj in takšne poskuse sproti polovimo, vsaj kar je v naši moči. Če ni odziva, potem napadalci ponavadi hitro obupajo in si zabavo poiščejo drugje ali pa preprosto zgnijejo od dolgčasa na nekem zaprašenem fotelju z namiznim rdečim v roki.

Za kaj gre v primeru Onlyxa na Blogosu, jaz ne vem in dvomim, da je vedel Drugi svet, ko ga je dal na prvo stran portala že po njegovem prvem zapisu. Za koga res gre, se bo morda izkazalo šele čez čas, če bo sodeloval v Blogosferi in se bo lahko videlo, ali morda njegovi komentarji prihajajo iz IP naslovov v tujini oziroma prek anonimnih proxiev.

Dopuščam pa seveda tudi možnost, da si je bloger ime izbral povsem slučajno in samo zveni podobno kot Onyx. Onlyx, Onyx, Onlyx, Onyx!? V redu. Morda pa res? Nee! Močno dvomim!

Je pa Drugi svet s tako (po moje) nesramno potezo enega blogerja pridobil, enega pa izgubil!

So what!

Preberi še:
Pwnam Onyxa
Moj heker prestopil na temno stran

Kdo časti wordpress (dot com)

23 02 2010

Pred dnevi se je na wordpress.com zgodila manjša neprijetnost. Strežniki, na katerih gostuje tudi tale blog, so odleteli iz blogosferičnega vesolja za natančno 110 minut. Najhujši izpad v zadnjih štirih letih. Čez 10 milijonov blogov je bilo za ta čas nedostopnih in ocenili so, da so bili naši spoštovani bralci tako prikrajšani za 5.5 milijonov ogledov strani. V 110 minutah (!), da ne bodo na 24ur.com mislili, da so samo oni “veliki”.

Po zadnjih informacijah, ki so jih objavili na wordpressu, naj bi bil krivec za tako velik izpad kot ponavadi napačno priklopljen kabel na enem izmed centralnih usmerjevalnikov v njihovem podatkovnem centru (več tule). Če sem pravilno vso stvar razumel, naj bi usmerjevalnik zamešal med seboj povezave javnega in zasebnega IP omrežja, ter tako usmeril celoten spletni promet na WAN povezavo, ki tega preprosto ni zmogla. To si predstavljam nekako tako, kot če imaš  recimo doma spletni strežnik z 20 Mbs optiko v svet, prek katere prihajajo obiskovalci, hkrati pa imaš na usmerjevalniku še 28 kbs povezavo za nadzor ter upravljanje sistema in potem ti usmerjevalnik ves promet usmeri na to linijo, ker se je nek tehnik v prostem času igral s patch kabli.

Ne znam pa si pojasniti, kako je ta napaka lahko preprečila failover, kajti wordpres.com ima podatkovna centra na dveh lokacijah in sicer v San Antoniu in Chicagu.  Je pa možno, da je napaka na usmerjevalniku onemogočila, da bi se failover sploh zgodil, ker je mehanizem za to izgubil povezavo, ampak to je potem pa resen problem, kjer bi se sistemci morali vprašati, kako so vse skupaj konfigurirali.

Zgodilo se sicer ni nič hujšega, podatkov niso izgubili, edino v statistiki wordpress uptime bo morda namesto 99,99 % pisalo samo 99,98 %.

Sem se pa sam že večkrat vprašal, kdo sploh financira wordpress.com, ker je zadeva glede na številke očitno precej bolj resna, kot je bil naš pokojni poštni brezplačnik email.si.

Na mojem blogu reklam nisem še nikdar zasledil in ne vidim jih tudi na slovenskih blogih, ki jih spremljam. Kje je potem trik in od kje jim denar?

Razlago sem našel na strani za podporo in sicer tule.

Načeloma na wordpress.com ne smeš imeti vklopljenih kakšnih servisov, ki služijo za oglaševanje, kot je recimo znani Googlov AdSense. Če bi rad služil na tak način, moraš blog preseliti kam drugam. Reklame pa so dovoljene za VIP bloge ter včasih naj bi vklopili oglaševanje tudi na ostalih blogih, kar pa naj bi se dalo izklopiti s tako imenovano no-ads nadgradnjo. Kot pa že rečeno, jaz na mojem blogu oglasov še nisem opazil nikdar, ker jih za oglaševanje očitno zanima zgolj angleško govoreče področje.

Testirajo pa dodatno storitev Ad Control, ki naj bi omogočila bolje obiskanim blogom (čez 50.000 ogledov strani na mesec), da vklopijo oglaševalski sistem AdSense in si z wordpressom razdelijo zaslužek od reklam bratsko, pol pol.

Opa!

Če pogledamo sedaj naše ponudnike blogerskih platform, vsi po vrsti služijo z reklamami in jim niti na misel ne pride, da bi prihodke kakorkoli delili s tistimi, ki ustvarjajo vsebine, brez katerih ne bi bilo nobenih oglaševalskih prihodkov. Najbolj tipičen primer je tu Siolov Blogos, ki zelo agresivno rola svoje reklame na blogih, ki jih gosti in skrbi za samopromocijo trojčka Siol, Telekom, Mobitel.

To je bil tudi odločilni dejavnik, da sem pred leti iz Blogosa odšel, ker se mi tak način ni zdel pošten do blogerjev, čeprav so kasneje skušali slab okus malo popraviti z izborom hišnikov (hišnih blogerjev). Ampak tudi to se je kot kaže izrodilo in so verjetno še sami nad tem obupali. Pa v bistvu ni šlo pri meni samo za slab okus zaradi reklam. Še bolj moteči so mi bili VIPovci okrog Marka Crnkoviča, ki skrbijo bolj ali manj uspešno zgolj za samopromocijo in za to jih Siol za povrh še plačuje! To je meni še danes absurdno, ampak če se ostali blogerji na Blogosu s tem strinjajo, je meni še toliko bolj vseeno.

Me pa malo firbec matra, kakšna je “spletna tržna kapitalizacija” slovenske blogosfere, v primeru da bi jo recimo obravnaval kot en medij?

Če vzamem wordpressov kriterij 50.000 ogledov strani na mesec, potem po moje v to kategorijo pade kvečjemu nekaj deset slovenskih blogov, ali še to ne. Če jih je več kot sto, bom presenečen. Ne znam pa niti približno oceniti, koliko prometa ustvari celotna naša blogosfera? Bi prišli po raziskavi MOSSa med prvih deset najbolj obiskanih portalov pri nas, za kar je potreben doseg nekje 250.000 oziroma čez 6 milijonov prikazov strani na mesec?

Namreč jaz še vedno nisem obupal nad idejo, da bi večino dobrih blogov nekdo združil pod eno “medijsko streho”, ker bi potem lahko nastopili nasproti oglaševalcem kot resen partner, ki bi lahko odrezal svoj kos oglaševalskega kolača, sorazmerno s številkami. Poleg tega pa bi tak način omogočal tudi razne inovativne načine spletnega oglaševanja, ki sedaj, ko so blogi raztreseni po raznih ponudnikih, praktično niso mogoči.

Če bi na tak način nastal čez pet let najbolj obiskan portal pri nas, bi mi šlo pa ob tem še na smeh. Pa ne zaradi denarja, ampak čiste zlobe, ker bi nekdo odžrl velikim del oglaševalskega kolača, ki je januarja 2010 bruto znašal solidnih 36,5 milijonov evrov. Žal pa na splet odpadejo še vedno zanemarljivi procenti.

Bravo punce!

19 01 2010

Človek samo za par sekund pogleda stran in že se pri Dajani spremeni praktično vse. Od imena domene (po novem je to kata.si), do sanjske ekipe in nenazadnje asortimana izdelkov v njeni web 0.1 spletni trgovini.

Ampak kdo bi si mislil, da bom ravno na spletni strani čarlijevih angelčkov (tako ljubkovalno pravim dekletom iz moštva Dajana & co) naletel na najbolj sofisticiran in dodelan sistem objavljanja komentarjev, ki poseka praktično vse ostale blogerje in celo spletne portale.

Ko objaviš pri njih komentar, dobiš spodaj lepo pregledno dve ikoni. Z eno lahko komentar pobrišeš, z drugo pa ga lahko popravljaš (edit in delete). Že ta funkcionalnost je za večino ostalih “kao” web 2.0 spletnih strani čista znanstvena fantastika. Prava smetana na tortici pa je časomerilec (!), ki odšteva pet minut, kolikor imaš na voljo, da komentar še lahko friziraš.

Zakaj ni ta funkcionalnost serijsko vklopljena na vseh blogih, forumih in ostalih portalih mi nikakor ni jasno! Lahko pa ob tem rečem samo eno…

Bravo punce! Ostali web admini, vključno s Hadom, pa se od sramu skrijte globoko pod zemljo.

Zloba za 9.99 €

23 09 2009

Ko sem spodnjo sliko videl danes v eni trgovini, sem se takoj spomnil na blogerko Zlobo.

Se mi pa zdi, da je njej odhod iz Blogosa med privatnike celo škodil, vsaj če sodim po številu zapisov in frekvenci objav. Drugače sem pa prepričan, da Zloba še ni rekla zadnje blogerske besede.

Zlodej bo pa moral tudi še malo počakati (natančno do julija 2010), da se dokoplje do domene zloba. Blogerka ga je ob pomoči Domence malo nesramno prehitela po desni, ker tip izgleda sploh ni izkoristil predkupne pravice.

Edino kar upam je, da se ne bo še Zloba pridružila Dajaninemu blogerskemu kolhozu, ki se je pa podal povsem v komercialne vode in oglasi pri njej ven tolčejo od povsod, kot bi bil na kakšni porno spletni strani. Na srečo vsaj za enkrat še ne teži s popupi in okni z oglasnimi sporočili, ki se jih ne da nikakor zapreti (verjetno dekleta še niso vzela javascripta?).

Včasih me kar malo stisne, ko pridem na njeno (njihovo) spletno stran, ker človek nikdar ne ve, od kje vse ti bodo ženske pobrale denar! Sicer banke trdijo, da je spletno bančništvo dokaj varno, samo ko ženske zavohajo denar, se jaz raje primem za spletni certifikat in preden grem na Dajanino spletno stran, raje nataknem preventivno šest kondomov za zaščito pred oglasi in phishingom (wiki). Kaj veš, lahko te zamika, da bi kaj neuporabnega celo kupil. Recimo kakšno Mazdo 6.

Mimogrede, ali mi lahko prosim katera iz blogerskega kolhoza potiho zaupa, koliko keša je to v denarju od teh oglasov, ker nimam niti občutka? Samo če je številka zelo velika, lepo prosim, če jo primerno zaokrožite navzdol, da me ne raznese od zavisti in naredim ta večer še kakšno večjo neumnost, kot je nakup Mazde 6 iz naslonjača.

Dr. Onyxa napadel bodoči heker

10 07 2009

Kot kaže, se je nekdo ponoči ravno na meni učil uporabljati spletni iskalnik.

Svetujem previdnost, da ne bo od prevelike vneme razneslo računalnika. Banda bezobrazna.

Naslednji iz Blogosa leti Jonas

04 07 2009

Kot je videti, je zadnje sezonsko čiščenje Crnkovičevega (avgijevega) hleva, ki sliši na ime Siol Blogos, iz elitnega kluba Hišnih blogerjev odneslo režiserja Andreja Košaka in meni neznano Urško Jerkič.

Če je pred nekaj leti, ko so si blogi šele utirali svojo pot, ta klub še imel nek smisel, ker je na nek način bloganje promoviral, češ, če bloga sam Jonas, potem je pisanje bloga pa res cool, to po moje danes ne drži več in bi Siol ta klub plačancev lahko mirno razpustil, brez da bi to povzročilo kakršenkoli tektonski premik ali vznemirjenje v blogosferi. Nenazadnje, mnoge znane osebnosti iz sveta zabave, politike in gospodarstva, pišejo danes svoj blog zastonj, iz lastnega interesa.

Sliding puzzle

vir: Siol

Tudi če pogledam današnjo posadko, praktično med njimi ni nikogar, ki bi ga redno spremljal ali bi v meni zbujal kakršnokoli zanimanje.

Jonas in Crnkovič sta znana “stara prdca” (v klub sta privlekla na novo še Kastelica, da jima ne bo dolgčas), ki si ju očitno nihče ne upa postaviti na cesto, tako kot so Košaka, pri čemer Jonas blog ves čas spretno izkorišča tudi za “product placement” (Jonas = product v tem primeru) in ima poleg Siolove žepnine baje tudi čisto praktične koristi od tega. Brezplačno naj bi med drugim dobil v dar celo Philipsov 42 činčni HD TV (full dobra televizija, vam rečem) vreden 4000 €, kot odziv na pobudo, da bo na blogu recenziral izdelke, ki mu jih šenkajo.

Crnkovič je zgodba zase, ker je on morda celo mastermind, ki te elitne blogerske iluminate novači, njegovi zapisi so pa itak večinoma samo kopije izpadov, ki jih objavlja za denar po ostalih časopisih.

Za Zupančiča, Šuljića in Stankoviča sploh ne vem, s čem se ukvarjajo, priznam pa, da nisem pri njih prebral še nobenega zapisa, da bi morda lahko razbral interesna področja ali dešifriral, od kje so se ti trije znašli med hišnimi. Verjetno pa so to spet kakšni pivski kolegi urednika oziroma nosilca licence “Hišni bloger”.

Irena Sirena je, če se prav spomnim, bila izbrana med navadnimi, zemeljskimi blogerji, čeprav kot zaposlena na Siolu verjetno ni res čisto zemeljska. Se pa strinjam, da si ona praktično (če obračunaš ure vloženega dela in truda) edina zasluži Siolovo mezdo hišnika, ker se res trudi ter če že drugega ne, generira precejšni promet na mrežni kartici spletnega strežnika, kar je Siolu všeč, saj uporablja Blogos zlasti za reklamiranje trojčka Telekom.Mobitel.Siol. Ima pa zame presenetljivo velik krog zvestih bralcev, ki spremljajo zapise o tem, v kakšnih čeveljčkih se je prikazala Hilary Swank na rdeči preprogi in ali so vsi Jacksoni hodili k istemu plastičnemu kirurgu (to tudi mene čedalje bolj zanima).

Štern je morda od vseh teh še najboljši example, kako nizko je ta klub padel. Sam je “Slovensko ljudstvo” in predvsem mainstream medije pomagal nategniti s skrito kamero, ki je Gola resnica postala (ali je sploh gledal ta film v kinu?), v kateri je glumil predsedniškega kandidata, potem pa, ko je začel pisati blog, je že po nekaj povprečnih zapisih čisto ven padel, ker so se mnogi pohecali na njegov račun in jim je v odgovoru direktno povedal, da so oni zanj govna jedna, sam pa blog piše zato, ker to dela za dober denar. Kakopak, saj je med hišnimi Blogosa.

Če imaš za tepce druge, potem stojično sprejmi šalo tudi na svoj račun! Kaj tu ni Šternu jasno? Morda kje se izklopi komentarje?

Sam sem bolj za hec kot Zares vrgel tarot karte, ki mi niso dale  odgovora na vprašanje, kdo bo iz kluba hišnih letel naslednji. Šele s pomočjo bajalice in kamnov iz Lune sem prišel do nedvoumnega odgovora, da naslednji iz Blogosa leti Jonas. Jonas is a goner.

Samo kdo pri vseh blogerskih svetnikih je osmi potnik med to posadko, Dalaj Eegol?

Preberi še:
V iskanju kvalitetnega bloga
Hišni blogerji Siola

Posladek dneva

01 07 2009

Verjetno ni težko ugotoviti, da je večina blogerjev, sploh pa blogerk, na nek simpatičen način malo čez les. Samo o tem se pač javno ne govori, ker velja to nekako bolj za interni problem tako imenovane blogosfere.

To morda v prvem stiku z posameznim primerkom blogerja ali blogerke niti ni takoj opazno, gre pa za podoben fenomen, kot pri domači kuhinjski čebuli.

Dokler je lepo zapakirana v ovoj (se opravičujem, ker ne poznam pravih kulinaričnih izrazov), je vse v redu, potem pa, ko jo počasi odmotavaš, plast za plastjo, opaziš, da se ti čedalje bolj rosijo oči in na koncu jočeš kot kandidat, ki mu zmanjka samo ena bela kugla do polnopravnega članstva v prostozidarski loži.

Današnji posladek dneva, je eden največjih blogerjev današnjega časa Perez Hilton, ki pa se je grdo osmešil ob nedavni smrti Michaela Jacksona, ker je najprej na svojem blogu trdil, da gre pri njegovi smrti spet za navaden publicity stunt, da bo blamaža res popolna, pa je pokojnega pevca v MS Paintu opremil z neokusnim napisom Heart attack or cold feet?.

Ampak če dobro pogledamo pričujoč posnetek blogerske zvezde velikega kalibra lahko opazimo, kako zelo se je zmotila vsem nam ljuba urednica Sabina Obolnar, ko je nekoč zapisala, da so blogerji dolgočasni odvisneži, ljudje ki cele dneve presedijo pred ekrani.

Scary Hello Kitty model

Ali komu model, ki nosi kapo Hello Kitty in podložene roza spodnjice, deluje dolgočasno?

Had unleashed

24 06 2009

Včasih mi postane kar malo nerodno, na kakšne vse ključne besede moje zapise ljudje najdejo v iskalnikih (recimo tepen po nagi riti ali pa iščem kurbo kaj ponuja in cena).

Ampak kljub vsemu sem v primerjavi z Hadom povsem SEO NOT (not search engine optimized), kajti vsaj en njegov zapis najdeš sigurno nekje na vrhu za praktično vsako možno iskano ključno besedo. In v čem je njegova skrivnost?

Had kot vse kaže uporablja precej nizke udarce v samo drobovje HTML kode, ki si jih večina nas ostalih blogerjev, ki nimamo kreditne kartice in ne gostujemo na svojih strežnikih, enostavno ne moremo privoščiti.

Skrivnost pa razkrije izvorna koda njegovih strani, ki pokaže, da Had v bistvu uporablja komercialni wpSEO doping, ki stane v prosti prodaji 24,99 USD (močno upam, da ima kupljeno licenco, ker sicer smo na pragu ene večjih afer v Blogosferi, ki pa zelo verjetno spet ne bo odnesla nobene blogerske glave).

Doping v bistvu spletnim stranem na WordPress blogu samodejno podtika ključne besede in razno ostalo, prostemu očesu nevidno HTML kramo, ki jo radi v prostem času prebirajo pajki spletnih iskalnikov  (nekakšen zemifikator za SEO):

meta name=”keywords” content=”sex, black pussy, Britney Spears, free games”
meta name=”robots” content=”please follow me”

Maske so tako Zares padle, misterija Hadovega SEO uspeha je pojasnjena, ampak vendar je prav, da obstaja možnost, da se da človeku, ki je storil napako, drugo možnost (povzeto po dr. Danilo Turk).

Blogerske maline 2009

22 06 2009

Recesija je žal globoko zarezala tudi na področje blogerskega glamurja in tako letos prvič ne bo Akademija Blogec podarjala svojih prestižnih nagrad za izjemne blogerske dosežke, ampak bo zgolj podelila malo manj prestižna priznanja za posebne blogerske anti-dosežke,  tako imenovane Blogerske maline (nekateri jim ljubkovalno rečejo tudi Kisle kumarice ali Rotten tomatoes).

Akademija Blogec je imela letos težko in odgovorno nalogo, da med več kot 60.000 možnimi kandidati za blogerske maline izbere par najzasluženjših.

Po nekajminutnem tehtnem premisleku se je soglasno odločila, da Blogerske maline 2009 prejmejo (ni po abecednem vrstnem redu):

DUMMY BLOGI

Tako kot preroki ne marajo vedeževalcev, ker ti samo mečejo slabo luč na stroko in zgolj statistično zmanjšujejo število pravilnih prerokb, tako tudi pravi blogerji ne bi smeli trpeti v svojih vrstah tiste, ki Blogosfero izkoriščajo samo za svoje nizkotne cilje, kot je recimo SEO optimizacija, prikrito reklamiranje, samopromocija, “click hunting” ali zasipanje z zapisi dvomljive kvalitete slabo administrirane blogerske agregate, kot je recimo zloglasni Siol Blogos agregat.

Žal je v zadnjem času opazen izjemen porast teh pritlehnih spamerjev, ki rastejo kot plevel na dobro pognojeni blogospherični njivi, zato je Akademija Blogec sklenila, da jim podeli prestižno nagrado za leto 2009 v upanju, da si najdejo zabavo kje drugje (Facebook, Twitter, Wiki ipd).

ARTUR ŠTERN (Anima camina)

Druga po vrsti Blogerska malina gre po izboru akademije v roke “newcomerju” oziroma blogerskemu rookiju Arturju Šternu iz ekipe Siol-Blogos.

Artur Štern je nedvomno kontroverzna oseba, ki je mnogo bolj kot po svojih znanstvenih dosežkih na področju mikrobiologije, poznana po najrazličnejših izpadih, kot je bila recimo zadnja navidezna predsedniška kampanja (v bistvu pa skrita kamera v režiji Zaresnega Franceta Keka).

Seveda pa je bilo za pričakovati, da se bo za takim konjem kadilo tudi, ko se bo preizkusil na področju blogoslovstva.

Po mnenju Akademije Blogec si Artur Štern zasluži Blogersko malino 2009 zaradi njegovega odnosa do bralcev in onaniranja (samozadovoljevanja) na njihov račun, ki ga je lepo in neposredno opisal tudi v enem izmed svojih zapisov (vampirjem v vednost).

Ena stvar naj bo jasno eksplicirana, če komu ni znano: nikoli, nikoli v življenju se ne bi šel (več) izpostavljat, tako da bi svoje misli, stališča, doživetja objavljal na internetu – če ne bi bil k temu poklicno povabljen in tudi ustrezno plačan.

in še

Nisem nek tovrstni narcisoidnež, ki bi to delal za lastno kurčevo zdravje, sploh pa ne zdaj, ko je to obča moda. Pred precej leti, ko blogov še ni bilo, sem zadevo po svoje sam izumil in nekaj časa pisal o sprotnem dogajanju na svoj homepage – in to seveda za prijatelje, ne za kake brezdelne vampirje, ki svinjajo po tujih dvoriščih – v resnici pa visijo le na lastnem vratu. Me pa veseli, da jih s svojo navzočnostjo tako fino razpizdevam, govna jedna, in da se lahko prav fino žrejo ob dejstvu, da so pravzaprav substrat za moje pisanje in – kot zanje še enkrat posebej poudarjam – služenje denarcev; medtem ko oni sami sebi samo kradejo svoj, četudi nedragoceni, čas. Voah!

Akademija Blogec meni, da bloger nikdar, poudarjam nikdar ne bi smel svojih bralcev neposredno poimenovati z govna jedna, čeprav v bistvu lahko to tudi so in ti lepijo v komentarjih linke na gay spletne strani, kjer moški v tako imenovani doggy style pozi obračunavajo med seboj.

Prav tako zmoti večkratno blogerjevo večkratno blogerjevo poudarjanje “služenja denarcev” in “ustrezno plačan”, češ, moji bralci ste govna jedna na sociali, jaz pa služim na vaš račun mastne denarce kot hišnik na Siolu in se mi veselo jebe.

Akademija Blogec meni, da bi oseba z doktoratom vendarle lahko našla sebi primernejše delo, kot pa je pisanje mastno plačanih nebulotičnih presežkov za ekipo Siol/Blogos.

HAD (had blog)

Had je lanskoletni dobitnik Blogeca popularnosti, letos pa Akademiji Blogec ni preostalo drugega, kot da mu za poročanje iz vzhodne obale ZDA podeli Blogersko malino 2009.

Namreč od  blogerja, ki si lasti tak prestižni naslov, je akademija pričakovala vse kaj drugega, dobili pa smo par slikic trgovine z igračkami in ženskim spodnjim perilom iz New Yorka, slab posnetek ostrostrelcev nad Belo hišo iz Washingtona, nočni posnetek plaže v Miamiju, na katerem se vidi samo stole in višek blogerskega temno rjavega žurnalizma, posnetek ameriške WC školjke, v kateri pa začuda ni plaval še kos pristnega slovenskega dre…

Akademija Blogec se je odločila, da blogerja ne bo na dolgo in široko (pod)učila, kako se dela  prava blogerska ekskluziva iz New Yorka, lahko pa bi bloger recimo pripravil za svoje bralce kakšno presenečenje v stilu “Jackass-a” in se sprehodil v majici z napisom “I hate white niggers” skozi Bronx ali pa si ogledal gledališko predstavo na Broadwayu z vklopljenim alarmom in budilko na svojem iPhonu oziroma Blackberryu ter o vtisih pisal v živo na blogu. Pa drugič.

IRENA SIRENA (Smell like fart you mean it)

Akademija Blogec se je odločila, da tolažilno Blogersko malino 2009 podeli lanskoletni nominiranki za Blogerko leta Ireni Sireni in sicer za rubriko Posladek dneva, katerega prekomerno uživanje lahko povzroči  tudi sladkorno bolezen (diabetes), medtem ko kalorična vrednost njenih posladkov nezadržno drvi proti relativni ničli.

Tako, to so letošnje Blogerske maline 2009 in Dajana, lanskoletni dobitnik Blogeca popularnosti, si lahko pošteno oddahne, kajti ni manjkalo prav veliko, da bi se tudi ona letos znašla med dobitniki malin za svojo brezkompromisno komercializacijo bloga, ki čedalje bolj spominja na ceneni sexualni portal 24ur.com.

Naj za konec dodam, da se iskreno opravičujem Blogoroli, ki je bila tudi eden najbolj resnih kandidatov za Blogersko malino 2009 in je v hudi konkurenci izpadla prav v zadnjem trenutku, ker je akademija skoraj soglasno ugotovila, da ne gre za tipični blog.

Prenovljena Blogorola je po skromnem mnenj akademije ena grše oblikovanih spletnih strani nasploh, ki izstopa po zlorabi črnega ozadja in barvno neusklajenih črk. Prav tako pa avtorjem ni uspelo dodati ali popraviti kakšne omembe vredne funkcionalnosti, pri čemer je žalostno med drugim tudi to, da se moramo za iskanje po slovenskem blogovju še vedno posluževati Googla, namesto da bi pri Blogoroli zgledno delovalo vsaj to (kot vse kaže blogorola za vsako iskanje vedno znova preiskuje celoten splet, namesto da bi strani indeksirala izven delovnega časa, tako kot to počno veliki).

Akademija Blogec vsem letošnjim dobitnikom malin čestita in jih prisrčno vabi na ohlajen malinov frape.

Preberi še:
Akademija Blogec podarja

To ni pirova zmaga!?

20 12 2008

Lepotno tekmovanje za Blogerja leta 2008 na Drugem svetu je že nekaj časa nazaj preraslo v farso, ki pa dobiva čedalje bolj izrazite obrise in med drugim lepo pokaže to, da glasovanje na spletu, dokler ne bomo vsi imeli na osebnih izkaznicah kvalificiranega digitalnega potrdila (certifikata o avtentičnosti osebka), nima smisla.

Po prvem krogu, ko še nihče ni odstopil iz boja ali se kakor koli drugače distanciral od tega lepotnega tekmovanja, so bili rezultati takšni (črni okvir okrog slike je simboličen):

vir: DS

Alex van der Volk (oziroma blog Iz volkovega b(r)loga – Čista vest je le simptom slabega spomin) za las zmagovalec, v isti ligi z njim sta samo še Had in Libertarec. Vsi ostali smo pod 10 %, pri čemer sem sam pri sebi presenečen, kako mi je uspelo nabrati praktično 100 glasov, pa kljub temu, da sem tudi jaz na svojem blogu objavil dramatičen poziv k mobilizaciji zvestih bralcev. Tako sem prehitel celo kraljico glamurja in jet-seta  Ireno Sireno, kar je nedvomno izjemen uspeh, pa tudi Dajana me gleda lahko samo od daleč v kosmati hrbet. Tu naj pri tem dodam še, da poznam osebno samo eno osebo in sicer mojo sodelavko, ki mi je dala (svoj glas), ker sem se malo hecal glede moje kandidature.

Ampak Blogosfera bistveno bolj kot velike teme in kvalitetne zapise potrebuje trače, zato dajmo ljudem kruha in iger.

Nekdo (Mire) je na Hadovem blogu, pod upam že ponarodelim zapisom Jaz se ne grem več, dodal link na forum Izklop, kjer je Remus alias van der Volk objavil svoj poziv k oddaji glasu:

Trenutno sem na četrtem mestu za Hadom, Lucijo in dr.Onyx-em, do drugega mesta, ki vodi v finale pa mi ne manjka dosti. Prosil bi vas torej, da v brskalno vrstico prekopirate tale link…

Sam do tega razsvetljenja nisem nikakor razumel, kako se je naenkrat Volk začel rediti (v smislu glasov), kot bi pojedel celo kilo kvasa in to brez da bi na svojem blogu bralce prosil za glasove. Ampak pojasnili smo že Armstrongov pristanek na Luni, Razjasnili smo skrivnost Bermudskega trikotnika, danes vemo, kaj se je zares zgodilo v malem Roswellu in veliki Sibiriski Tunguški in nenazadnje vemo, od kje Alexu van der Volku takšno število glasov.

Majstor kaj to lahko vsak dan še enkrat ? ker če ti je , pa če TAK nujno rabiš tote glase , si magari opero pa chrome pa tote fore dol potegnem pa še enkrat…

Pa ta zapis ne pišem v prvi vrsti zaradi tega.

Pogovorna nit na forumu Izklop je zanimiva meni predvsem zato, ker so tam dani povsem konkretni napotki, kako lahko pri takšnih anketah glasuješ večkrat, brez da bi študiral v drobovje delovanje računalnika, brskalnikov in piškotkov. Namreč veliko uporabnikov računalnika verjetno niti ne ve, kje naj te zloglasne piškotke iščejo in ko jih najdejo, kateri je pravi in kaj narediti z njim da ti ne bo ob naslednjem glasovanju javilo “V tej anketi ste že sodelovali”.

Torej, da ne dolgovezim, za tovrstne velike potrebe po goljufanju pri spletnih anketah sta omenjeni spletni strani Hide my ass! ter Proxy.org in iz obeh sem lahko Volku oddal poljubno veliko število glasov in tako Hada še bolj oddaljil od naslova zmagovalca, čeprav si ga on niti ne želi, oziroma je že nekaj časa nazaj napisal dost vas mam. Sedaj ga še bolje razumem kot takrat, oziroma njegov zapis prebiram v drugi luči. Namreč nekako logično se mi zdi, da pozoveš bralce na svojem blogu k glasovanju, povsem nekaj drugega pa je po mojem mnenju poziv na forumih in drugih spletnih skupnostih, kjer pa se potem najde cel kup nekih modelov, ki v živo demonstrirajo, da so razne spletne ankete brez veze. In to jim vedno uspe.

Dajana, Zloba in ostali iz dna lestvice. Nam pa lahko v tolažbo zapišem samo tole parafrazo bivšega premiera Janše (ki pa je itak parafraza na parafrazo Tony Blair Project):

Nismo največji, nismo najboljši, smo pa zato POŠTENI!

Kaj čmo? Take mamo, k’nede. Zdaj grem pa naravnost v sanatorij za zdravljenje duševnih bolečin.

O isti temi:
Kandidiram za najbolj zaznamovanega leta 2008
Lepotica pod krinko

Lepotica pod krinko

16 12 2008

Sandra Bullock je meni ena najbolj simpatičnih Hollywoodark, ki so ji na kožo pisane razne lahkotnejše komedije tipa Lepotica pod krinko. Tu omenjam pa ta film samo zato, ker se mi zdi, da je nekako v slogu te lahkotne komedije zmešnjav izpadel (lepotni) izbor za blogersko  miss ali mistra leta na Drugem svetu.

Naj pa najprej za tiste, ki te sage niso spremljali od začetka, malo zadevo obnovim.

Spletni blogerski časopis Drugi svet je pripravil na svoji strani izbor za Blogerja leta 2008, pri čemer so trinajst kandidatov za to titulo določili sami, brez da bi se kakorkoli posvetovali z “zvezdniki”, ki so prišli na to listo. Zato so bili nekateri, kot je recimo Katarina, odkrito užaljeni, ker se v tej konkurenci nekako niso videli, še bistveno več jih je bilo verjetno užaljenih zato, ker se na seznamu niso našli, pa si po njihovem mnenju titulo naj blogerja zaslužijo. Ampak sam verjamem, da če bi tisti, ki so bili zaradi uvrstitve med nominirance kakorkoli prizadeti, poslali na Drugi svet  samo kratko elektronsko sporočilce s prošnjo, da jih iz seznama takoj odstranijo, bi verjetno oni to brez pomislekov tudi storili in morda uvrstili koga drugega, ki pa mu to kaj pomeni.

Sam zase lahko rečem, da sem bil prijetno presenečen zaradi uvrstitve na seznam, nisem pa zaradi tega doživel kakšne erekcije ali bistvenega poskoka libida. Še manj, da bi kar takoj bianko odpiral šampanjce in se predajal nebrzdanemu veseljačenju.

Kakorkoli že, na področju blogov vlada zelo huda konkurenca in tu je vsaj nekaj sto blogov, ki bi z lahkoto tudi  kandidirali za blogerja leta v kakšnem drugem izboru, da ostalih nekaj tisoč niti ne omenjam.

In tako sem po tem, ko sem se zagledal na tem seznamu, napisal bolj za šalo, kot zares zapis Kandidiram za najbolj zaznamovanega blogerja 2008, kjer sem bralce pozval, da mojo nominacijo soglasno podprejo. In to je potem povzročilo, da sem po tistem na lestvici gladko in prepričljivo povedel. Zato pa so nekateri ostali na seznamu, ki bi po logiki stvari sodili na vrh, ostali na nekaj procentih glasov, kar je bilo očitno pa kaplja čez rob. In da, tu se res  grem “reverse psychology engineering”, ker iz odziva poizkušam razvozlati psihologijo, ki je v ozadju.

Tako je potem še Had, kot odziv na moj zapis, čez nekaj dni direktno zaprosil svoje številne bralce na svojem blogu, če ga lahko podprejo in tako zadeve  v hipu postavil na svoje mesto. Moji procenti in procenti vseh ostalih so se naglo stopili, edini, ki mu je lahko še konkuriral, je bil Siolov Volkec, kasneje pa je nekoliko odskočil še Libertarec, po dramatičnem pozivu na pomoč na svojem blogu. Ostali iz seznama pa so se bolj ali manj apatično vdali v usodo in so se sprijaznili z nekaj naključnimi glasovi.

Do tu vse lepo in prav, zabava “look’s good” in v nedeljo se v finale uvrstita Volkec in Had s skoraj enakim številom glasov.

In ko potem že poteka finalno glasovanje, na Hadovem blogu zagledam dramatičen zapis, v katerem manjka vsaj sto vejic in je bil očitno napisan v afektu, kjer je naznanil, da se iz boja za Blogerja leta v finalu enostavno umika, ker si Alex naziv bolj zasluži kot on.

Hada prosim, da res ne jemlje tega kot ponovno zlivanje gnojnice nanj, saj blogerji vendar nismo komunisti (parafriziram prizor iz Botra 3) in ima lahko upam vsak svoje mnenje o neki zadevi, ki ni nujno enako mnenju nekoga drugega.

Kot sem že napisal v komentarjih pri njem, se s takim vzvišenim zvezdniškim odnosom v slogu kakšne samovšečne Paris Hilton absolutno in nikakor ne strinjam, ker ni pošten ne do ostalih sotekmovalcev, ne do protikandidata v finalu, ne do vseh tistih, ki so zanj glasovali, kakor tudi ne do Drugega sveta, ki je ta izbor pripravil.

Na začetku je meni izgledalo, da je Hada moj zapis in posledice na lestvici tako razjezil, da je moral takoj napeti mišice in pokazati, kdo je kdo v blogosferi. Meni prav. Saj smo v demokraciji.

Ampak če mu je ta izbor res tako zelo brez veze in zgrešen, zakaj ni to povedal na začetku, ampak je vse, ki so pri tem sodelovali, praktično do konca vlekel za nos in je imel kot kaže ta scenarij že od začetka pripravljen. V velikem finalu pa je v dramatičnem tonu dal še lekcijo Drugem svetu, da vsak pa res ne more prirejati izbora za blogerja leta, ker če drugače ne, lahko on kadarkoli to osmeši. In zame se je s to potezo osmešil predvsem sam.

Izbor za Blogerja leta 2008 z njegovim odstopom res nima več nobenega smisla in Volkec te titule po moje ne more dobiti. Kaj pa naj reče, če ga kdo vpraša, ali je res bloger leta 2008?

Ja,veš, no, ne ravno, v bistvu bi bil Bloger leta 2008 gladko Had, samo je meni v finalu prepustil zmago, ker on je itak izven konkurence.

Crap. Had, če se že sam ne greš “teh igric”, pusti vsaj ostalim malo veselja.

Nina Osenar – Moja muza 2008

14 12 2008

Po vzoru izbora za spletnega ambasadorja in ambasadorko sem se tudi sam na hitro in brez razmisleka odločil, da podelim nekomu častni naziv Moja muza 2008.

Nagrado bom podelil samo v ženski kategoriji iz enega preprostega, kar se da banalnega razloga. Enostavno ne vem, kako se reče moški muzi? Če je tista muza ženskega spola, potemtakem bi bilo logično tisti muznik moškega spola? Pa izgleda da ni, ker se muznik takoj rdeče podčrta.  Ampak da se izognem kakršnikoli dilemi, bom torej naziv podelil samo v kategoriji ženska muza. Verjetno pa imajo tudi ženske kakšen vir inspiracije v obliki moškega, kot rečeno pa mi ni jasno, kako bi se ta vir navidha za ženske imenoval.

Z raznimi kriteriji se mi ne ljubi ukvarjati, zato sem po liniji najmanjšega odpora enostavno naročil mojemu v.d. sysadmina, da mi naj lepo po vrsti izpiše najbolj iskane pojme na blogu samo za leto 2008 in rezultat je takšen:

Najbolj iskani pojmi so ostali praktično identični, kot vsa pretekla leta in prva ženska na seznamu je takole na hitro zopet Nina Osenar, potem pa daleč nič ženstvenega, vse do Tamare Vonta. Tu ni bilo kaj veliko več za razmišljati, s tem je Nina Osenar tudi uradno postala Moja muza 2008, za kar ji iskreno čestitam.

V primeru, če bi nagrado podeljeval tudi v moški konkurenci, bi kot vse kaže premočno zmagal dronyx, medtem ko na najdi.si najbolj iskanega slovenskega moškega 2008, Damjana Murka, med prvih sto na tem blogu ni videti.

Ko bo imela čas, se lahko Nina oglasi pri meni, da ji izročim manjšo častno plaketo, natisnjeno na črno belem papirju (ker barvnega žal nimam), rad pa bi ji ob tej priložnosti izročil še manjše praktično darilce. To bo res zelo majhno, kajti finančna kriza je stopila celotni moj letošnji kapitalski dobiček, tako da moram do konca leta preživeti samo s pomočjo glavnice. Če pa ne bi prišlo do krize, potem bi pa Nini za nagrado z veseljem plačal en orenk tečaj gledališke igre, ker se mi zdi, da trenutno kaj drugega, kakor sebe, ni sposobna prepričljivo odigrati. Nekaj takega se baje govori tudi za Jonasa in tisto (za moj okus močno precenjeno) bejbo od Bizovičarja.

Presenetljivo nikjer na seznamu najbolj iskanih pojmov pa ne najdem Erike Žnidaršič, čeprav sem prav potihem računal, da bi bila lahko ravno ona Moja muza 2008. Lahko pa z pravilnim iskanjem v prihajajočem letu 2009 pripomorete, da Erika postane Moja muza 2009. Takrat bo upam tudi kriza za nami in bo potem tudi nagrada lahko bolj privlačna (wonderbra na moje stroške).

Preberi še:
Osenarjeva in Ronaldinho  za las pred Onyxom


%d bloggers like this: