Instant internet

V današnjih časih je širokopasovni dostop do interneta postal skoraj taka nuja, kot recimo voda in elektrika. Jaz osebno se raje odpovem TV priključku, stacionarnem telefonu in odvozu smeti, kot pa dostopu do interneta. In žalostno pri vsem skupaj je, da kljub velikim besedam še vedno veliko ljudi pri nas nima možnosti priklopa širokopasovnega dostopa in to celo v urbanih naseljih, nekaj metrov stran od najbližje telefonske centrale. Večinoma je problem zastarela telekomunikacijska infrastruktura, torej ali stare telefonske centrale ali omejena količina razpoložljivih fizičnih vodov, ki ne omogoča dodajanja novih širokopasovnih povezav. Statistika objavljena na spletni strani ris.org sicer kaže, da si prek 60% Slovencev lasti širokopasovno pipo v svetovni splet in da smo nad povprečjem EU glede tega, kar pa je slaba tolažba za vse tiste, ki si tega zaradi tehničnih ovir ne morejo privoščiti.

Kot ena izmed možnosti širokopasovnega dostopa do interneta se pojavlja čedalje bolj tudi uporaba obstoječega GSM/UMTS omrežja (nadgrajenega z tehnologijo HSDPA). In Mobitel je intenzivno začel to tudi tržiti s svojim Instant paketom. V veliki pločevinki po vzoru na instant prebranca ali golaž se skriva instant mali HSDPA USB modem Huawei E220, ki naj bi omogočal podatkovne prenose do 3.6 Mb/s k uporabniku, kar je celo hitreje, kot ima večina običajni ADSL dostop v svetovni splet.

vir: goodness.co.uk

Do sedaj se je večinoma GSM/UMTS omrežje uporabljalo za mobilni dostop do interneta prek prenosnih računalnikov, dlančnikov in telefonov. Skratka prek mobilnih naprav in ne toliko kot alternativa običajnim fiksnim dostopom kot so kabelski internet ali ADSL. Pa tudi dosežene hitrosti ti niso ravno vzele sape ali spustile čeljusti do tal. Komunikacijske naprave so bile običajno prilagojene prenosnikom v obliki podatkovnih kartic, ki so na osebnih računalnikih redkost, oziroma je potrebno verjetno dokupiti še kakšne vmesnike, da je zadeva sploh uporabna.

Malo sem se pozanimal glede te ponudbe kot alternative za širokopasovni dostop do interneta in ugotovitve so sledeče:

Huawei modem ima priklop USB 2.0 kar je idealno za uporabo tudi na običajnih osebnih računalnikih. Deluje sicer samo pod XP in Windows 2000 in to zna biti problem za srečneže z Visto in nesrečneže, ki še vedno uporabljajo Okna 98. Namestitev je po pričevanjih očividcev trivialna in samodejna. Nobenega Cd-ja. Samo vtakneš v računalnik in se že namešča potrebna programska opreme, ki je na pomnilniku v sami napravi.

Sedaj pa k problemom.

Problem številka ena:

Modem je brezplačen samo ob sklenitvi naročniškega razmerja za dve leti (v primeru najdražjega paketa 10GB), kar je pri teh rečeh zame (pre)dolga doba. Sam poznam veliko primerov, ko so se pri ADSL ljudje tolkli po glavi, ker so sklepali dolgoročne pogodbe in so čez nekaj mesecev ugotovili, da je konkurenca bistveno cenejša ali pa za isto ceno dobiš višjo hitrost. V primerih, ko se nekdo odloči za Instant internet kot alternativo ADSLju, ki ga v tistem momentu še ne more dobiti, se lahko tudi zgodi, da se čez čas ta možnost pojavi, ti si pa vezan na pogodbo.

Obstaja sicer možnost, da ne skleneš dolgoročne pogodbe, samo potem pa ta mala napravica stane neverjetnih 320 evrov. To se mi je zdelo ob današnji ceni elektronskih naprav tako drago, da sem šel preverjat na internet in dejansko je cena tudi v tujini nekje tega ranga. Za ta denar pa praktično srečneži z ADSL lahko deskajo skoraj dve leti.

Škoda da Mobitel ne nudi tudi možnosti posoje modema za čas uporabe brez pogodbene vezave.

Problem številka dva:

ADSL priklop v internet pomeni, da si za isto mesečno naročnino omejen samo z hitrostjo prenosa in lahko deskaš kolikor te je volja, nenazadnje lahko prek istega priklopa deska več ljudi hkrati.

Instant internet se na drugi strani obračuna glede na količino prenesenih podatkov in lahko izbiraš med tremi možnostmi:

100 MB podatkov za 8.35 €/mesec
1 GB podatkov za 20.86 €/mesec
10 GB podatkov za 41.31€/mesec

Pri sklenitvi pogodbe izbereš količino, pri čemer se kasneje lahko odločiš za večji paket, medtem ko sprememba navzdol ni možna. Če v določenem mesecu ne preneseš kvote je pač to oportunitetni strošek, za vsak KB več od pogodbene kvote pa plačaš dodatno še 0,0004 €/KB.

Za večino, ki se na byte, bite, gige in kile ne spozna najbolje, je težko že oceniti, kakšne so dejanske mesečne potrebe in za kaj se odločiti. Verjetno si večina niti ne predstavlja ko deska po spletu, koliko podatkov se v ozadju zares pretaka in kaj v bytih pomeni recimo ogled video zapisa na recimo vesti.

Na spletu obstaja kar nekaj programov, ki merijo promet v in iz interneta prek mrežnega vmesnika računalnika. Recimo soliden se mi zdi DU meter, ki je za 30 dni brezplačen, potem pa zahteva registracijo. Ti programi so trenutek resnice za vse, ki se odločajo za take pakete, saj lahko hitro, recimo v nekaj dneh ugotovijo, kako požrešni uporabniki interneta so. Po mojih ugotovitvah se 100 MB lahko nabere že v nekaj urah intenzivnega deskanja, pri prenosu pretočnega videa pa še prej.

Tu je potrebno še upoštevati, da se danes večina programov kar sama posodablja iz spleta od operacijskega sistema naprej in da so ti popravki ter nadgradnje lahko podatkovno zelo veliki, kar vse kuri mesečno kvoto. Res se sicer da v takih primerih nekatera posodbaljanja izklopiti, samo za povprečnega uporabnika je težko že ugotoviti, kako se zadeva posodablja in kje se to izklopi ter kaj vse računalnik v ozadju z internetom počne.

Tako zgolj nekaj urna uporaba interneta na dan hitro preseže mejo 1GB na mesec oziroma je verjetno končna številka prej nekaj GB. Če tako recimo naredimo na mesec 3 GB prometa in imamo 1GB paket po mojih računih dobimo na koncu meseca položnico za 859.27 €. Naslednji mesec pa letimo na Mobitel in vzamemo največji paket (za pretvorbo giga byte v kilo byte sem uporabil spletni konverter in za pravilnost izračuna ne garantiram).

To je tako neverjetno velika številka, da moram izračun utemeljiti:

2 GB = 2048 MB = 2097152 KB krat 0,0004 € = 838,86 evra

Iz tega je jasno, da je potrebno pri takih paketih zelo paziti, da se ne prekorači kvota, ker sicer se strošek prenosa povzpne v nebo. Še vedno pa upam, da je nekje skrita napaka v izračunu.

Problem številka tri:

Hitrost 3.6 Mbs se na prvi pogled zdi veliko in dejansko tudi je. Samo … če imaš to srečo in živiš na lokaciji, kjer se Mobitelovi oddajniki znajo pogovarjati z HSDPA in UMTS ter je signal zelo dober. Sicer ta hitrost lahko hitro pade tudi samo na nekaj 100 Kb/s, kar pa je večinoma tudi še solidno za večino deskanja, pa še podatkovna kvota kopni počasneje.

Na Mobitelovi spletni strani je objavljen zemljevid pokritosti z UMTS/HSDPA signalom, tako da se da na hitro preveriti, ali je zadeva nekje sploh uporabna.

Lepa gesta Mobitela je, da nudi brezplačno možnost izposoje naprave in testiranje na sami fizični lokaciji, kjer naj bi se Instant internet uporabljal. To se mi zdi pri brezžični tehnologiji, kjer igra vlogo vsako napačno postavljeno drevo ali armiranobetonska plošča skoraj nujno, tudi če anteno oddajnika vidimo na dimniku sosednje tovarne. Po mojih podatkih je sicer teh modemov tako malo, da ne prideš na vrsto za testiranje. Imajo pa v računalniškem programu simulacijo pokritosti s signalom do hiše natančno, kar pa po moje ne more biti tako zanesljivo kot praktični preizkus in meritev.

Skratka Instant internet je resna opcija širokopasovnega dostopa do interneta za tiste, ki nimajo možnosti ADSL ali kabelskega interneta. Se pa je potrebno zavedati omejitev, ki jih nudi tehnologija in način obračuna storitve.

Za ljubitelje raznih e-mul in torrentov pa to definitivno ni, pa četudi si umislijo podatkovno najbolj obilen 10 GB paket.

Opomba pod črto:
Na Mobitelovi spletni strani sicer piše Izbirate med paketi: Maksi, Mega in Giga, ki že vključujejo ustrezno količino brezplačnega prenosa podatkov. Dejansko prenos ni brezplačen. Cena prenosa je zajeta v samo pogodbeno naročnino. Je pa res bistveno cenejši, kot vsak nasledni kilobyte. Samo za marketing je pa to brezplačno, ker plača kupec. Itak.

Preberi še:
– Instant internet = Instant natega