Windows 8 Preview – prvi vtis

Pred dnevi sem si iz čistega firbca naložil v VirtualBox Windows 8 consumer preview, ker običajno nov operacijski sistem zame pomeni predvsem celo kopico nekih novih težav, kamor štejem tudi jezo zaposlenih, zakaj si mi tega vraga namestil na računalnik in zakaj mi to sploh rabimo.

Po parih dneh testiranja sem čedalje bolj prepričan, da se sistem “dva operacijska sistema v enem” med uporabniki ne more prijeti! Čeprav nekateri skušajo razlagati, da je Metro oz. kvadratki zgolj drugačen meni Start, ki zakrije cel ekran, to še zdaleč ni res. Aplikacije, ki so razvite za Metro, so bistveno drugačne od klasičnih Windows aplikacij tako da imam jaz vedno občutek, kot da delam z dvema različnima operacijskima sistemoma, ki pa imata tudi dva precej različna pristopa k uporabniškem vmesniku (in to je slabo, ker običajnega uporabnika bo to samo zmedlo).

Recimo samo en banalen primer.

Če si v Metroju in začneš tipkati recimo “cmd” (zagon klasične, črne ukazne vrstice), se takoj zažene iskanje in z enim klikom lahko zaženeš program (pustimo malenkosti, da se ti vsi ti “ne metro” programi zaganjajo v klasični desktop, ki je tokrat samo ena izmed Metro aplikacij). Vendar če si na “klasičnem namizju”, ta sicer zame dobrodošla novost ne dela, ampak moraš najprej z miško čisto v desni zgornji kot, da se ti odpre charm bar (ki je sicer ena od funkcionalnosti Metroja za interakcijo med programi) in potem klikneš iskalnik. Še prej si pa zmeden, ker ni več Start menija, kjer si imel v XP opcijo Run, v Windows 7 pa iskalnik za zagon takih programov.

Drug banalen primer.

Namestim na novo Windows 8 in padem v Metro. Zaženem kvadratek kjer piše Internet Explorer in se mi odpre nekaj, kar je neka Metro verzija zelo okrnjenega brskalnika, ki pa ima povsem enako ime, kot IE iz prejšnih verzij. Ker uporabljam proxy za dostop do interneta poskušam ugotoviti, kje bi to lahko nastavil. Gumba za to ni nikjer, se pa spomnim na charm bar, ki naj bi omogočal take reči v Metro vmesniku. Spet z miško čisto v zgornji desni kot ekrana, Settings – Internet options. Tam je tokrat samo par možnih nastavitev (kje so te izbrali iz množoice možnih ne vem), ni pa nikjer videti nastavitve, kako je računalnik povezan v internet. Nič. Poskusim še Settings samega Metroja, ampak tam pa ni res dobesedno nič pametnega za nastavit. Potem mi pade na pamet, da odtipkam Control panel, ki ga iskalnik v trenutku najde in se znajdem spet na starem Desktopu, kjer pa še vedno obstaja dobro znana nastavitev Internet options, pri čemer nisem prepričan, ali nastavitev tu pomeni tudi nastavitev za tisti drugi, mali explorer iz Metroja (kot kaže da).

Vendar potem presenečen ugotovim, da nastavitev proxya v control panelu sicer spravi mali (poor’s man) metro internet explorer v internet, medtem ko vse ostale metro aplikacije vztrajno trdijo, da delujejo brez internet povezave oziroma ne vedo, kako priti v internet! Da bi moral pa za vsako prek charm bara nastavljati, kako se pride v internet, si pa ne upam niti pomisliti.

Kako se to obnese recimo na tablicah in ali moraš tudi tam skakati v Desktop, da spreminjaš nekatere nastavitve ne vem, močno upam pa da ne, ker bi to bilo pa res smešno, saj Desktop ni prilagojen za delo s prsti.   Microsoft že ima izkušnje s sistemom “dva v enem” (za isto ceno) in to se ni obneslo.

Tokrat so imeli po moje pri Microsoftu dve solidni možnosti, če so že hoteli tako hitro po zelo uspešnem Windows 7 priti na trg z novim produktom.

Da nadaljujejo z evolucijo klasičnih desktop windowsov, kot jih poznamo od nekdaj in paralelno razvijajo OS (Metro), ki bo prilagojen za tablice, telefone in podobne naprave. Za to možnost se niso odločili zato, ker vedo, da se na tak način Metro ob hudi konkurenci zelo uveljavljenih Applovih in Androidnih naprav na trgu verjetno ne bi prijel.

Da opustijo klasične Windowse in razvijejo nov sistem povsem na podlagi Metro filozofije, pri čemer pa ohranijo kompatibilnost za nazaj na način, da recimo dobiš poleg Metro sistema še brezplačno virtualni Windows 7 (podobno, kot lahko na Windows 7 namestiš virtualni XP), na katerem lahko zaganjaš starejše programe in podoživljaš spomine na čase, ko si še lahko imel na namizju 200 ikon.

Ta druga opcija bi bila izjemno radikalna in take odločitve se po moje ne bi upal sprejeti noben šef razvoja pri zdravi pameti in brez uporabe narkotikov ali opiatov.

Tako pa so se pri Microsoftu odločili za tretjo možnost, kjer nam bodo na desktopih vrteli brezplačno reklamo za njihov OS za dotikabilne napravice, pri čemer si bodo pa še vedno ohranili odprta vrata, da naredijo na desktopih enostavno rollback ter nadaljujejo z Windows 7.5, Windows 8 pa prepustijo usodi Viste (gone with the wind). Na drugi strani pa z Metrojem upajo, da se bo prijel vsaj na tablicah, če že ne na telefonih, kjer nima praktično nobene resne možnosti, kljub temu, da so zaradi tega praktično potopili finsko Nokio.

In ob vsem tem še vedno nisem poštudiral res banalno zadevo, kako se pravilno zapira metro aplikacije.

Našel sem zgolj način, da ko je metro apliakcija odprta čez cel ekran kliknem Windows tipko, padem v Metro, grem z mišem čisto zgoraj levo na ekranu in upam, da se mi pojavi kvadratek z odprto aplikacijo, potem pa desni klik z mišem in close. Čisto slučajno sem pa ob tem še ugotovil, da če z mišem potegneš z občutkom navzdol iz zgornjega levega kota in imaš ob tem še enkaj sreče, se ti izriše seznam vseh odprtih aplikacij, pri čemer se prvič čudiš, kdo za vraga je vse to odprl?