My name is Ramon and I have a little secret for you. Can you find it, comrade?
REŠITEV UGANKE:
Tale simpatični muc na sliki je primer uporabe steganografije (ne stenografije), ki je med vohuni in podobnimi kalibri očitno zelo priljubljena metoda skrivanja podatkov.
Pri steganografiji gre za to, da se neko informacijo skrije v drugo informacijo. Ko gre za danes običajne digitalne podatke, se besedilo ali kakšna poljubna druga datoteka skrije v sliko (lahko tudi recimo v zvočno ali video datoteko) in sicer tako, da naključni opazovalec tega ne opazi, ker gre zanj v bistvu za nekakšen dodan šum.
Uporaba raznih programov za kriptografijo, kot je recimo PGP, naredi sicer podatke neberljive, če nimaš ustreznega ključa, vendar hkrati pa to sproža sum, zakaj bi neka oseba sploh uporabljala takšno zaščito pri dopisovanju po elektronski pošti, podobno kot sprožajo sum ljudje, ki se skrivajo za anonimnimi proxy strežniki na internetu. Če pa so podatki skriti v sliko nedeljskega piknika, s pritlikavim šnavcerjem v ospredju, pa je zadeva bistveno manj opazna.
Steganografijo so za skrivanje podatkov in računalniško komunikacijo uporabljali tudi Ruski vohuni, ki so jih letos ZDA izgnale iz države (medijsko je postala znana zlasti Anna Chapman aka Anna Kushchenko), čeprav sem glede na napisano v medijih dobil občutek, da je šlo bolj za družabne kroniste, kot pa prave vohune, ki bi imeli dostop do pomembnih informacij. So jim pa prišli na sled, ker je FBI odkril, da nalagajo na splet slike, ki so obdelane z ruskim steganografskim programom, tako da ta tehnika ni čisto neopazna. Dodatna smola ruskih vohunov pa je bila še ta, da so uporabljali 27 mest dolgo geslo za šifriranje podatkov, kar si očitno težko zapomnijo celo špijuni in so potem preiskovalci našli kar na listku zapisano geslo (čista klasika).
Mucek na sliki ima zakodirano tekstovno datoteko s programom Hide in picture 2.1 (sourceforge), ki je velik zgolj nekaj 100 KB, datoteka pa je zaščitena še z geslom (dronyx). Če skrito datoteko dekodiramo, dobimo ven datoteko RAMON GARCIA.txt (ime slike je tudi anagram imena datoteke):
Dear Friends:
I thank you for your assistance these many years. It seems, however, that my greatest utility to you has come to an end, and it is time to seclude myself from active service.
I have been promoted to a higher do-nothing Senior Executive job outside of regular access to informaiton (sic) within the counterintelligence program. I am being isolated. Further, I believe I have detected repeated bursting radio signal emanations from my vehicle. The knowledge of their existence is sufficient. Amusing the games children play.
Something has aroused the sleeping tiger. Perhaps you know better than I.
Life is full of its ups and downs.
I will be in contact next year, same time, same place. Perhaps the correlation of forces and circumstance then will have improved.
Your friend,
Ramon Garcia
To pismo je zadnje sporočilo kronskega dragulja v vrstah sovjetskih (kasneje ruskih) obveščevalcev Roberta Hanssena, dolgoletnega uslužbenca FBI, ki ga je napisal ruskim kolegom na IBM prenosnem računalniku, preden so ga agenti FBI februarja leta 2001 aretirali.
Robert Hanssen je že v osemdesetih letih pod psevdonimom Ramon Garcia vohunil za takratno Sovjetsko zvezo in ker je imel dostop tudi do najbolj zaupnih podatkov, so bile seveda njegove informacije sovjetom zelo dragocene. Med drugim je izdal tudi nekaj dvojnih agentov KGB, ki so potem končali s strelom v glavo. Je pa svojo dvojno igro odigral izredno pametno, saj sovjetom in kasneje rusom nikdar ni izdal prave identitete, tako da ga niso mogli izdati ljudje, kot je bil on sam. Namreč tudi ameriška stran je imela na plačilni listi svoje dvojne agente v vrstah sovjetskih obveščevalcev. Poleg tega ni na veliko zapravljal tako prisluženega denarja in njegov profil globoko vernega katolika očitno ni vzbujal nikakršnih sumov.
Po resničnih dogodkih, ki so leta 2001 pripeljali do njegove aretacije, je bil posnet tudi film Breach (Imdb), ki ga odlikuje med drugim odlična igra Chrisa Cooperja, ki je v filmu upodobil dvojnega agenta. Je pa filmska zgodba nekoliko prirejena verzija resničnih dogodkov.
Robert Hanssen (FBI) je poleg Aldricha Amesa (CIA) verjetno najbolj boleča rana ameriških obveščevalnih služb. Leta 2002 so ga obsodili na doživljenjski zapor brez možnosti predčasnega pogojnega izpusta, ki ga prestaja v najstrožje varovanem zaporu (Supermax) v mestu Florence (Kolorado). Njegovi sojetniki pa so tako znana imena, kot je Zacarias Moussaoui (napad 911 na WTC).
So pa ZDA očitno tako velikodušna država, da so ženi Roberta Hanssena (oba sta bila supernumerarija gibanja Opus Dei), kljub veleizdaji njenega moža prisodile 38.000 USD letne pokojnine.
Za preživet verjetno bo, potem ko so izpadli ekstra dohodki v družinskem proračunu.
Dr. Onyx 
13 10 2010 na 17:22
Zelo zanimivo.
Hm, drOnyx, si kaj bolj natančno pogledal, če se ta šum na kakšen način vidi na sliki? V tekstovni datoteki si predstavljam to kot pisarniške škrate, tu so najbrž kakšni zamiki po celi sliki ali kakšna packa..
13 10 2010 na 17:53
Na zgornji sliki sta edini meni opazen šum dve rdeči pikici na nosu od mucka, poleg desnega očesa. Sem pa delal malo teste in če gre za velike količine podatkov, kot je recimo slika v sliko, je seveda šum zelo opazen. Ampak v takem primeru pa lahko vzameš 15 MB veliko sliko, pa problem rešen. Današnji fotografi delajo pač ogromne fotografije.
Glede na to, kako je FBI odkril Ruske vohune je očitno, da se da z računalniško analizo slike ugotoviti, da je verjetno ta steganografsko obdelana. Ampak kdor želi, lahko podatke seveda predhodno poljubno močno šifrira, kar pa po moje predstavlja problem tudi za današnjo najboljšo možno tehnologijo razbijanja ključev (če je ta dober, ostane verjetno samo še brute force).
Vendar že to je dovolj. Če se pišeš kakšen Yusuf Abdula Al Megdi in pošiljaš kaj takega po spletu, skoraj zanesljivo v kratkem fašeš pod avto GPS lokator, ožičijo ti vse možne komunikacije in verjetno poskrbijo tudi za sledenje. Je pa seveda pri masi komunikacij, ki danes letijo po internetu, vse to nadzirati in analizirati zelo težko. V EU pa še zakonodaja to v precejšnji meri onemogoča.
20 10 2010 na 20:14
Tole bi bilo lahko novo nenagradno vprašanje, ki bi se glasilo, s čim konkretno so se ukvarjale osebe na sliki? Bi kdo pomislil, da gre za iz ZDA izgnane Ruske vohune? Tile mi ravno ne delujejo kot vohuni iz filmov o Jamesu Bondu ali Jasonu Bournu. Je pa možno, da niso imeli ravno svojega dne na fotosešnu, ker Anna Chapman z makeupom, beretto in v kopalkah drugače izgleda solidno. Kar se tiče orožja imava celo enak okus.