Vsake toliko časa zasledim v medijih podatek, da obstaja v naši državi kar 250.000 državnih uslužbencev, kar je seveda visoka številka.
Ko začne z repom mahati naokrog še recesija in ljudje v gospodarstvu dejansko izgubljajo službe, ta številka postane marsikomu problematična in vsaj za 50.000 previsoka.
Ampak če bi povprečnega državljana vprašali, če zna vsaj približno oceniti, koliko teh ljudi dela po različnih uradih, ministrstvih ali po tajništvih občin z nekaj sto dušami, sem prepričan, da se večini niti ne sanja o tem. In tudi sam priznam, da nimam natančne predstave, kje vse se skriva teh 250.000 “državnih uslužbencev”.
Če pogledam uradne podatke na spletni strani e-uprave o zaposlenih v organih državne uprave, je tam objavljena številka 34.004 ljudi.
Številka sicer nikakor ni majhna in se je od osamosvojitve naprej lepo povečevala, ampak če bi pa pogledali podrobnejši razrez (recimo tole), potem bi opazili, da ima večina ministrstev število zaposlenih v rangu nekaj 100 ljudi.
Prek 5000 ljudi ima kot kaže zaposlenih ministrstvo za finance, ne vem pa, kaj vse sodi sem? Verjetno poleg ožjega ministrstva še celotna carina, davkarija in še kdo. Čez 1000 zaposlenih imata po teh podatkih samo še okolje in obramba. Vse upravne enote skupaj pa imajo okrog 2800 zaposlenih.
Tako se v bistvu izkaže, da največja deleža in to skoraj 2/3, odpadeta na policijo z nekaj manj kot 10.000 in vojsko z več kot 8000 zaposlenimi.
In do 250.000 “državnih uslužbencev” manjka še več kot 215.000 ljudi. Kar pa je tudi meni precejšna misterija.
V tej številki se zanesljivo skriva celotno šolstvo in zdravstvo, kjer naj bi skupaj z zgoraj navedenimi delalo po nekaterih podatkih 150.000 ljudi. Torej samo v zdravstvu in šolstvu 115.000? Policisti, vojaki in vsi ostali državni uradniki so kot kaže v veliki manjšini.
Ampak kje je pa potem še 100.000 ljudi?
Lokalna samouprava morda?
Število občin naj bi bilo približno 210 in če ima vsaka v povprečju poklicnega župana, tajnico in referenta za karkoli, to ni niti 1000 ljudi.
Morda Kobilarna Lipica skriva v kakšnem hlevu manjkajočo številko (vprašanje, če so Lipicanci sploh državni uslužbenci)?
Se je pa potrebno ob teh številkah zavedati nekaj.
Pri nas se gremo mehkejšo obliko kapitalizma, ki je veliko idej vzel iz socializma. Zato se med javnimi uslužbenci znajdejo tudi zdravniki, zobarji, medicinske sestre, učitelji in še kdo. Vse to, razen morda osnovne šole, bi lahko vrgli iz sistema ven in dali na trg.
Potem bi verjetno res delavec, ki zasluži morda sedaj 500 €, zaslužil 650 €. Ampak njegova plača enega meseca bi zadostovala komaj za resen zdravniški pregled z odvzemom krvi. Za operacijo ledvičnih kamnov bi delal nekaj let, če pa bi resno zbolel, mu ne bi preostalo drugega kot ogljikov monoksid v tesno zaprtem prostoru (pravega zdravstvenega zavarovanja v višini nekaj 100 € verjetno nobeden s tako plačo ne bi plačeval).
Dr. Onyx 
17 03 2009 na 15:24
“Število občin naj bi bilo približno 210 in če ima vsaka v povprečju poklicnega župana, tajnico in referenta za karkoli, to ni niti 1000 ljudi.”
1000 ljudi zaposlujejo samo mestne občine Ljubljana, Maribor in Koper skupaj. Verjetno so tudi pri ostalih 200+ občinah številke višje, kot te, ki si jih navedel. 😉 Morda pa zraven spada tudi Javni holding Ljubljana in podobni skupki v drugih občinah.
Ni mi uspelo razbrati, kaj vse se skriva v teh 34.000. Verjetno niso zajeli Državnega zbora, Državnega sveta, Ustavnega sodišča, Računskega sodišča, Varuha ČP, Urada predsednika republike, univerz, javnih zavodov …
17 03 2009 na 15:31
@Pris, v številki 34.000 so zajete samo vladne službe, ministrstva, upravne enote, policija in vojska. V tej številki seveda tudi ni sistema pravosodja (sodišča, tožilstva, državno pravobranilstvo).
Pri občinah sem mislil manjše z nekaj 1000 prebivalci, kar je domnevam večina občin (včasih smo jih imeli manj kot 100). Mestne občine so poglavje zase.
17 03 2009 na 16:50
Uh, malo sem pobrskal. Občina Šalovci (cca 1800 prebivalcev) ima sistematiziranih 19 delovnih mest. Sem kar debelo pogledal …
Zdaj mi je pa cifra 250.000 že malo bolj jasna … 😀
17 03 2009 na 16:59
Pa se vama zdi ta cifra javnih uslužbencev normalna za 2 mio. ljudi v naši državi?
17 03 2009 na 17:44
To ni še nič, počaki da dobimo še pokrajine 🙂
17 03 2009 na 17:51
Ja sej to je tist, sam pomoje jih še ne bomo, ker se itak ne bojo znal zment kaj, pa kako?
A ne bi blo fajn če bi potem občine kr ukinl?
18 03 2009 na 7:58
@lala: Ta cifra (250.000) je kot rečeno meni nerazumljivo visoka in še vedno nimam občutka, kdo vse se tu notri skriva. Ker če gledaš zelo široko “javne uslužbence”, potem bi bili to lahko tudi vsi delavci v elektrarnah, na železnici, vodno gospodarstvo…, skratka vsi, ki delajo v korist družbe in ne samo za lasten žep. 🙂
Če pa vpišeš v googla “most taxed nations”, prideš do spletne strani Forbes.com kjer so naredili lestvico držav po tem, koliko poročen par z 200.000 € bruto letnega dohodka (takih pri nas ne more biti prav veliko) “pobaše v žep” (neto po domače). In presenečenje THE WINNER IS SLOVENIA. Od 200.000 € bruto, dobimo ven 86,903 € neto. Če bog ne daj zaslužiš milijon €, dobiš ven samo 398,503 €. Za nami so potem na lestvici Belgija, Danska, Švedska, Finska, Italija itd.
Izgleda, da članstvo v EU, ki bi po neki logiki moralo poceniti delovanje držav članic, ne deluje ravno v tej smeri. Lestvica namreč je za vse države sveta in na njej je šele 8 Izrael in 10 Avstralija od (še) ne članic EU (nekoč upajmo, da bomo cel svet en sam EU, oziroma WU – World ReUnion).
18 03 2009 na 9:00
Tole so spet ene buče.
Če bi bilo zdravstvo zasebno (menda ima na primer Belgija 99% zasebnega zdravstva), še ni nujno, da bi bilo treba vsak poseg posebej plačati v celotnem znesku. V ta namen so ljudje že davno izumili ZAVAROVALNICE.
Znanec v ZDA (kjer nam dajejo za zgled oderuško zdravstvo) ima sklenjeno tako zavarovanje, da vsak obisk pri zdravniku plača 50$. Potem pa ni važno, gre lahko samo za razgovor ali pa za zamenjavo ledvice.
18 03 2009 na 10:57
@kekez: Jaz sem zmerno skeptičen do zasbno(sti) v dejavnostih, ki so izrazito monopolne. Zdravstvo je monopol, kakor koli obračaš in močno dvomim, da bi bilo kaj ceneje, če ga privatiziramo in bi bil lastnik UKC nek Šrot ali Bavčar. Po moje bi zanesljivo stalo vse skupaj še bistveno več, plače zdravnikov bi šle še bolj nenadzorovano v nebo, račun za vse skupaj pa bi se prek zavarovalnice prevalil na pleča zavarovancev, kot je običaj v takih monopolnih dejavnostih. Ne predstavljam pa si, da bi imeli tri klinične centre, ki bi si med sabo konkurirali s ceno in nivojem storitve?
Če pogledaš recimo univerze in zasebno iniciativo na tem področju opaziš kaj?
Verjemi, zasebno fakulteto za elektrotehniko se ne bo šel nihče, vsi pa bi se šli fakultete za ne vem kakšne upravne študije, kjer gre v bistvu samo za pretakanje denarja iz proračuna v zasebne žepe, stroški so pa nizki, ker potrebuješ samo predavatelje, par predavalnic, table in šolske klopi. Če drugače ne gre pa najameš kakšno osnovno šolo in se greš večerno fakulteto.
Jaz se spomnim, ko je bil minister nek predavatelj na Jambrekovi univerzi, kako smo vsi zaposleni dobivali po elektronski pošti vljudna vabila, če se vpišemo na to šolo, z pripombo, da je vse zastonj, ker plača država. Ta kader pa potem rabi kdo? Po moje nihče, približno toliko pa je vreden tudi ta papir. Lahko se pa tudi motim. 🙂
18 03 2009 na 11:22
No, počakajno še malo.
Evropska komisija pripravlja direktivo, da bo lahko vsak EU državljan uporabljal zdravstvene storitve kjerkoli na ozemlju EU. Pa bomo imeli (pravo) konkurenco tudi na tem področju.
Vsak bo lahko šel v bolnico tudi v Trst ali Celovec, če bodo tam krajše čakalne dobe, boljše storitve ali nižje cene.
Ravno pred nekaj dnevi sem bral, da ljudje iz Gornje Radgone že kar po pravilu vpisujejo otroke v vrtce na drugi strani mostu (avstrijska Radgona), saj pri nas stane 200€/mesec, samo nekaj 100m stran pa 30€/leto (+stroški).
18 03 2009 na 11:26
Seveda je naš zdravstveni lobi takoj zagnal galamo, že samo, ko je slišal, kaj se pripravlja. Sami pač ne znamo tega razhajkati, na srečo nas Bruselj ne bo o tem nič pretirano spraševal.
Je pa res, da se direktive potem pri nas udejanijo nekoliko zakasnjeno. Npr. pred tedni sem nakuril eno turistično agencijo, kako si še vedno upajo letališke takse objavljati posebej izven cene aranžmajev.
Da bi kmalu uresničili direktivo, po kateri ni potrebno voziti avtomobila na POOBLAŠČENI servis ampak na keterikoli strokovni servis – brez izgube garancije, pa pri nas itak še nihče ni slišal (čeprav gre za zelo staro reč).
18 03 2009 na 11:44
Hvala za podatke, sem isku kej podobnega o javnih uslužbencih v EU, pa ni blo uspeha, to da smo skor svetovni prvaki o obdavčevanju, še predobr vem ( podjetniška žilca), ONE WORLD GOWERMENT se pa itak bliža, to je vsakmo normalnmo ekonomistu al pa bankirju jasn že po akumulaciji in konsulidaciji kapitala, ne vem kdo je že reku, da bo do tega itak prišlo, sam vprašanje ali po mirni poti, ali pa na silo. (mislim, da en predsednik)
In kolk bi potem bila primerna cifra za Slovenijo, če upoštevamo, da živimo v informacijski dobi, še bol pomemben pa kaj narest, da to našo državo pocenimo, ker to, da iz 200000e dobiš 85000e, potem morš pa itak še davek na vse kar kupiš plačat, mislim to enostavno ni normalno, nakoncu ugotoviš, da delaš, dobesedno za državo!!!!!
Pa še se potem nekdo najde, ko ti reče, ja sej veš, pa mamo za ta denar zaston zdravstvo, pa šolstvo…… sam lahko povem iz lastnih izkušenj, da ko sem bil nazadnje pri zdravniku, če hočeš stvar uredit v normalnem času, morš tko al tko vse plačat, če pa nimaš, lahko čakaš 3 mesce, pol leta….. če seveda ne gre za kake res nujne zadeve.
18 03 2009 na 15:51
Javno zdravstvo je vedno dražje od zasebnega. Pol obiskovalcev javnega zdravstva je itak simulantov in pa tistih, ki se dani trenutek nimajo kam dati.
19 03 2009 na 9:22
@pijanec: sam res.. 🙂
19 03 2009 na 9:59
@pijanec: Ti misliš verjetno samoplačniško zdravstvo, kjer plačaš celotno storitev iz lastnega žepa? Tam jasno da nimaš simulantov, ker ni logike. Drugače pa imamo tudi pri nas veliko zasebnih zdravnikov – koncesionarjev, kjer pa po moje ni kakšne velike razlike glede na javno zdravstveno mrežo. Možno sicer, da jih zdravstvena zavarovalnica malo bolj privija in da kakšen recept ali napotnico napišejo z cmokom v grlu, ker bo dobiček manjši, samo večina se pa boji trenutka, ko potrka pacient na vrata z odvetnikom in spisano civilno tožbo, tako da je tanka črta med “zmanjševanjem stroškov” in “malomarnostjo”, ki kot vidimo lahko povzroči tudi smrt.
Bi pa rad videl kakšne resne analize, ali so zasebni zdravniki – koncesionarji, kaj cenejši od prejšnjega sistema, ko so bili vsi del javne mreže? Po občutku so čakalne vrste vse daljše, prispevki za zdravstvo se pa tudi ne spomnim, da bi se kaj znižali. Če bi vprašali uporabnika zdravstvenih storitev, bi večina po moje dejala, da gre vse samo na slabše. Tako da…
19 03 2009 na 11:58
Kje hudiča si ledvične kamne našel… 😀
20 03 2009 na 22:36
@dronyx: ne mislim samoplačniškega zdravstva. Ampak privatno zdravstvo, kar pomeni sistem privatnih zavarovalnic s privatnimi zdravniki, ki jih urejata trg in država s svojimi pravili. Ko nastopi kakšen resen medicinski problem, začuda vsi hodijo v države s takim privatnim sistemom (Švica, ZDA, Singapur itd.).
Zdajšen sistem pomeni, da so nagrajeni tudi zanič zdravniki, pa tisti zdravniki ki nič ne delajo, pa tisti, ki namensko delajo manj, da popoldne več zaslužijo…
23 03 2009 na 10:06
Si preprican, da v medijih govorijo o ‘državnih uslužbencih’ in ne ‘javnih uslužbencih’?
25 03 2009 na 9:15
A veš koliko jih dela še v Bruslju? Tisti se pa res praskajo, da ne rečem po čem.
02 04 2009 na 16:03
trackback na tole objavo: Znižati davke podjetjem še večja nujnost
http://harotov.blogspot.com/2009/04/znizati-davke-podjetjem-se-vecja.html
21 05 2011 na 12:20
Saj zato pa smo sedaj kjer smo, te je treba plačevati, ko nas zaposljujejo z birokracijo, inovacij oz nekih novih podjetniških idej pa nikjer ravno zaradi tega.(oziroma inovacije se selijo drugam, dober primer je pipistrel)
Znižat bi bilo treba davke, zmanjšati birokracijo, in “zalaufati” državo na konkurenčnosti.