Posts Tagged ‘Wordpress’

Who is Matt?

27 06 2008

Očitno imajo v vsaki firmi zaposlenega nekoga, ki je dežurni krivec za računalniške težave. Običajno je to nekdo na vertikalnem nivoju snažilke, ki pri čiščenju pomotoma izklopi kakšen kabel. Na WordPressu pa kot vse kaže skrbi za to področje nek model, ki sliši na ime Matt.

Mimogrede povedano, Matt, meni je neznano kam v urejevalniku wordpress.com tudi izginila v orodni vrstici ikona za dodajanje slik kot URL povezav (tu ne mislim za upload medije). Včasih je bila za to posebna ikona, kjer si vpisal naslov slike na internetu, ki se je potem prikazala v besedilu. V dokaz prilagam še screenšot orodne vrstice, kjer te ikone ni.

Preveril dvakrat tako v Firefoxu, kot Internet explorerju in jo ni nikjer. Sicer možno, da je to nek nov fjučer (feature), samo jaz jo pogrešam!

Matt, I WANT MY (fucking) IMAGE ICON BACK!

Advertisements

Osenarjeva in Ronaldinho za las pred Onyxom

30 05 2008

Ker je danes petek in je večina že utrujena od resnih, državotvornih tem in reševanja tehničnih poklicev iz globokega blata, za sprostitev še malo statistike. Tole spodaj je lestvica najbolj iskanih besed, ki so bralce pripeljale do tega bloga od svečanega odprtja enkrat oktobra lansko leto.

Nina Osenar premočno vodi, že na drugem mestu pa je nogometaš Ronaldinho, ki se pojavi v enem samcatem prispevku na blogu. Dr. Onyx je na lestvici omenjen večkrat, ker ljudje pač različno zapišejo moj “doktorski naziv”, če pa štejem vse skupaj kot eno iskano besedo, sem praktično za petami Ronaldinhu, a še vedno krepko malenkost za Osenarjevo. Ovulacija in kunilingus sta pričakovano zelo visoko na lestvici, kar ovrže tezo, da ženske ne znajo uporabljati spletnih iskalnikov in potrdi tezo, da imajo presenetljivo rade kunilingus. Zelo visoko je po moje tudi samostrel, zato bom verjetno enkrat naslednjič predstavil mojega črnega lepotca.

Tipično slovensko dušo lepo opiše zelo visoko uvrščen iskalni pojem “mesojede rastline”, na lestvici pa recimo ni nobene Orhideje, Fuksije ali Tavžent rože. Upam pa, da mesojedih rož ne kupujejo tudi vegetarjanci, kar bi bilo zame navadno licemerstvo in dvoličnost.

Če pogledam lestico naprej do zadnjega mesta, sledi jabolčnemu zavitku že Tamara Vonta, Šrot je gladko razočaranje s samo 57 iskanji (Danijeli Rakovič se ni uspelo uvrstiti na lestvico), Eva Irgl pa še večje z borih 44, kar kaže samo na to, da bo jeseni težka za še en mandat.

Zame zanimivo je, da je na lestvici celo beseda “imsi catcher” z 52 iskanji, pri čemer verjetno večina nima pojma, kaj to sploh pomeni in zakaj bi to kdo iskal po spletu. V bistvu gre pa za napravo, ki omogoča prisluškovanja GSM telefonom.

Preberi še:
Moosing – Summarised by Alcessa

Tabele v WordPressu

25 04 2008

Ena izmed zadev, ki jih WordPressov urejevalnik še ne podpira v vizualnem načinu, so tudi tabele. To pa še ne pomeni, da se ne da v zapis na blogu vključiti tudi tabel in sicer neposredno v obliki HTML kode. In tabele so eden najpogosteje uporabljenih elementov jezika HTML, ne samo za prikaz običajnih tabelaričnih podatkov, ampak tudi za natančno pozicioniranje posameznih delov spletne strani tako, da je prikaz v vseh internet brskalnikih čim bolj podoben (v takih primerih običajno robovi tabele sploh niso vidni in bralec ne opazi, da gre dejansko za tabelo, ki določi postavitev strani).

Če poznamo opsini jezik HTML dovolj dobro, lahko tabelo enostavno napišemo, boljša in hitrejša varjanta pa je, da si pomagamo z eno izmed spletnih strani, ki to delo bistveno olajša in na koncu avtomatično generira ustrezno HTML kodo na podlagi podanih zahtev tabele (seveda je za isto nalogo (pre)dober tudi kakšen HTML WYSIWYG urejevalnik, kot je Adobe Dreamweaver).

Takih strani je na internetu več, za primer pa vzemimo HTML Table generator.

Določimo širino tabele (lahko v pikslih ali procentih, za primer recimo 400 pikslov), število vrstic in stolpcev (recimo tabela velikosti 3 x 3), razmik med besedilom in robom celice (cellpadding) ter razmik med celicami (cellspacing), izberemo željeno barvo ozadja celic (tu si lahko pri izbiri barv pomagamo z tabelo), ter debelino in barvo obrobe (če je debelina 0, je obroba tabele nevidna).

Sedaj kliknemo gumb Generate table in skopiramo (CTRL + C) vse besedilo v polju Code, ki je v bistvu tabela napisana v jeziku HTML. V WordPressu preklopimo pogled v urejevalniku iz načina Visual v HTML in prilepimo (CTRL + V) kodo na željeno mesto:

Ime Priimek Naslov
Table Cell Table Cell Table Cell
Table Cell Table Cell Table Cell

V načinu Visual lahko potem v celice pišemo besedilo, ali pa vstavimo sliko. Če želimo napredneje oblikovati tabelo, recimo spremeniti širino posameznega stolpca, spremeniti barvo ozadja za naslovno vrstico, združiti posamezne celice ali kaj podobnega, potem moramo zopet preklopiti v način urejevalnika HTML in tam na pravo mesto vpisati ročno ustrezno HTML kodo, za kar pa je potrebno vsaj osnovno poznavanje HTML ukazov za prikaz tabel.

Za primer recimo popravimo zgornjo tabelo tako, da bo širina prvih dveh stolpcev 100 pikslov, zadnjega pa 200 (skupaj torej še vedno 400) ter da je ozadje naslovne vrstice v drugi barvi:

Ime Priimek Naslov
Table Cell Table Cell Table Cell
Table Cell Table Cell Table Cell

Koda takšne tabele pa izgleda potem takole:

<table style=”background-color:yellow;” border=”1″ cellspacing=”1″ cellpadding=”1″ width=”400″>
<tbody>
<tr>
<td width=”100″ bgcolor=”green”><span style=”color: #800080;”><strong>Ime</strong></span></td>
<td width=”100″ bgcolor=”green”><span style=”color: #800080;”><strong>Priimek</strong></span></td>
<td width=”200″ bgcolor=”green”><span style=”color: #0000ff;”><strong>Naslov</strong></span></td>
</tr>
<tr>
<td>Table Cell</td>
<td>Table Cell</td>
<td>Table Cell</td>
</tr>
<tr>
<td>Table Cell</td>
<td>Table Cell</td>
<td>Table Cell</td>
</tr>
</tbody></table>

Glede na prvo tabelo, je tu pri definiciji vsake celice v prvi vrstici (ukaz TD) dodano še width=”100″ bgcolor=”green” (dodana koda je označena v drugi barvi), kar določi širino celotnega stolpca ter spremeni barvo ozadja celice.

WordPress – odložena objava

11 04 2008

Tale možnost je baje na voljo že vse od prve različice wordpressa, vendar jo jaz nisem našel ne na Siolu, kot tudi ne kasneje na WordPress.com. Opazil sem jo šele pred kratkim, po nadgradnji na novo različico.

Gre za to, da nek zapis pripraviš za objavo, vendar ga ne objaviš takoj, temveč napišeš datum in uro, kdaj naj se zapis avtomatično pojavi na blogu.

Ta možnost ti recimo omogoča, da vnaprej pripraviš nekaj „timeless“ zapisov, ki so vedno aktualni in jih potem taktično razporediš za objavo tako, da optimiziraš število klikov, ki kot rečeno odločilno vplivajo na blogerski libido. Tako recimo zapise, za katere oceniš, da so najbolj zanimivi, tempiraš na ponedeljek med 8:00 in 9:30 zjutraj, ko se okrog blogov smuka statistično gledano največ ljudi. Na drugi strani v nedeljo nima smisla objavljati česarkoli, ker bo zelo verjetno objava spregledana. Očitno je v nedeljo večina siceršnjih bralcev blogov ali pri sveti maši, ali pa mora pospravljati stanovanje in pomivati posodo. Zvečer so pa potem na vrsti že Zvezde pojejo na RTV, proti katerem blogi jasno nimajo nobene možnosti, ker gledalci čisto noter padejo.

Če kdo še vedno ne ve, kako se funkcionalnost odložene objave uporablja, pa še bonus kratka navodila.

Zapis pripravimo kot običajno, trikrat preberemo, popravimo slovnične napake, vejice in predloge sz ter potem, ko smo z izdelkom zadovoljeni, v rubriki Publish status kliknemo pri Publish immediatly Edit.

Tu potem vpišemo datum in uro objave.

Glede ure moram reči, da nisem prepričan, ali je res čisto točna. Lahko pa recimo če želimo, da se zapis pojavi na spletu čez dve uri, samo wordpressovi uri dodamo plus dva. Potem samo še kliknemo Publish (ne samo Save, ker sicer se zapis ne bo avtomatično objavil na željeni datum ob določeni uri) in to je vse.

Ne vem pa, od kdaj imam na WordPressu kar 3 GB prostora za slike? 🙂

Kako naredim v WordPressu kazalo

09 04 2008

Pri WordPressu sem res pogrešal zelo malo funkcionalnosti. Na vrhu seznama je še vedno ne v celoti rešen problem export/importa in sicer v delu, ki se nanaša na slike. Na visokem drugem mestu pa je že možnost, da bi nekako lahko objavil kazalo (index) vseh objavljenih prispevkov na blogu po datumu ali kako drugače sortiran.

Pri blogih, kjer gre število zapisov v stotine, je namreč zelo težko najti nek star zapis. Resda se da sicer pomagati z iskalnikom, ki pa po mojih opažanjih ne deluje najbolje in mariskaterega prispevka enostavno ne najde, čeprav se določena iskana beseda v njem pojavlja. Poleg tega bi morda radi nekateri bralci, ki jim je blog všeč, pogledali tudi starejše zapise, a se jim preprosto ne ljubi listati stran za stranjo da pridejo do zapisa, ki bi jih morda zanimal.

In zgolj ena prava ključna beseda v googlu je bila že dovolj, da sem našel delujočo rešitev, ki sliši na ime ListMaker v2.

Uporaba je zelo preprosta in primerna tudi za blogerske začetnike. Najprej je potrebno prenesti k sebi program in ga razpakirati nekam na lokalni disk. Po zagonu dobimo enostavno vnosno masko, kamor vpišemo polni naslov bloga, uporabniško ime in geslo za dostop do bloga, izberemo na kakšen način naj sortira dobljene podatke ter kliknemo Get posts. Program potem s pomočjo MetaWeblog API dobi seznam vseh objav na blogu. To sicer traja nekaj časa (par sekund), odvisno od njihovega števila. Ko je zadeva končana, kopiramo dobljeno kazalo v html obliki na odložišče (clipboard) in potem samo še v wordpressu ustvarimo novo stran (Page), preklopimo v HTML pogled, prilepimo kodo iz odložišča ter preklopimo nazaj v Visual pogled, kjer lahko kakšno malenkost še popravimo ali dodamo.

Edina slabost tega načina je, da naredi posnetek stanja v nekem trenutku, ki pa se seveda ne osvežuje dinamično. Vendar to se mi ne zdi nek večji problem, saj lahko recimo enkrat na mesec narediš novo kazalo, kar je vseeno bolje, kot ne imeti kazala sploh. Mene pa je zmotilo tudi, da je program poindeksiral tudi še neobjavljene prispevke (osnutke), ki jih je dal na vrh seznama kot prve, kar sem potem ročno brisal.

Primer, kako izgleda tako generirano kazalo in dokaz, da zadeva deluje, pa moja nova pridobitev – KAZALO.

Se želiš naročiti na blog?

Se bom pustil Zemificirati?

07 04 2008

V enem izmed uvodov v svojo kuharsko knjigo (povezava ni sponzorirana) je nekoč mojster Ivan Ivačič zapisal: Lažje je kritizirati, kot dobro kuhati in na to misel se vedno spomnim, ko poizkušam napisati kritiko. Sploh če pišem kritiko nečesa, kar nisem niti preizkusil.

In če to velja za pripravo kurje obare ali tenstanega krompirja, to velja še toliko bolj za zapleteno programsko opremo, ki poizkuša inteligentno prepoznati vsebino besedila na blogu ter avtorju ponudi povezave izbranih ključnih besed na nekatere bolj znane spletne strani, kot je recimo wikipedija, predlaga oznake (tage) in celo nekatere prosto dostopne slike, ki niso pod avtorsko zaščito.

Podjetje Zemanta se je resno lotila te, že na prvi pogled vse prej kot preproste naloge. Pa se problem verjetno marsikomu, ki piše blog in s pomočjo iskalnika vstavlja povezave, slike in logično izbira oznake primerne besedilu, ne bo zdel nič posebnega. Ampak v bistvu je, ker je še vedno vsak računalniški program ujet v If zanke, mi pa imamo vgrajeno v glavo zelo zmogljivo sposobnost abstraktnega mišljenja in naravno inteligenco. Tudi blondinke. Zato računalniški programi pri tovrstnih nalogah nasproti človeku izpadejo skoraj vedno popolni amaterji.

Sam celotne zgodovine podjetja ne poznam, po tem kar sem zasledil na spletu pa gre zgodba nekako takole. Skupinica programerjev se prijavi na Seedcamp v Londonu z Odprtim kopom (nek projekt na RTV SLO), ki je nekakšno tekmovanje dobrih idej, pride med prvih 6, pobere 50.000 € nagrade, najdejo se investitorji tveganega kapitala, ki v podjetje investirajo 1 milijon € in konec marca 2008 start-up internet podjetje lansira svoj produkt.

Iz tega je meni jasno, da gre za povsem komercialen projekt, kajti skladi tveganega kapitala, ki vložijo milijonček evrov, niso ravno dobrodelne ustanove in se verjetno nadejajo izplenu, ki je vsaj mnogokratnik vložka, in to v čim krajšem možnem času. Potencial so pa domnevam zavohali v tem, da se da prek tega sistema na bloge, ki postajajo eden ključnih igralcev interneta, spretno vključiti sponzorirane povezave, ki prinašajo denar. Recimo če jaz objavim v besedilu iPod, dobim povezavo na Apple store, na ključno besedo hujšanje morda povezavo na čaj, s pomočjo katerega izgubiš v tednu dni odvečne kilograme, ki so se nabirali leta in podobno. Seveda s tem ni nič narobe, saj nenazadnje vsi uporabljamo tudi googla, pa čeprav nam med zadetki ponuja sponzorirane povezave.

Ključno za uspeh po moje pa je, da uporabnik tega sistema vidi večje prednosti in koristi, kot so pomisleki, ker nekdo drug na račun povezav služi denar.

Program se sicer namesti kot vtičnik (razširitev) brskalnika za eno izmed podprtih blogerskih platform (wordpress, blogger ali typepad). To je dobrodošlo, kajti večina nas nima dostopa da blogerskega strežnika in tako kakšne razširitve blogerske platforme na strani strežnika za večino ne bi prišle v poštev.

Sam tega produkta še nisem namestil in po tem, kar sem videl do sedaj, pač v njem (še) ne vidim neke večje dodane vrednosti oziroma nečesa, kar bi si nujno želel imeti nameščeno. To pa ne pomeni, da ideja nima potenciala in bo nekoč v prihodnosti postala morda hit med blogerji in prinesla avtorjem ter vlagateljem »boxoffice« uspeh.

Vsaj kar se mene tiče, sem ljubitelj estetike.

Tudi na spletu imam rad čist, lepo berljiv tekst. Brez kiča in odvečnih okraskov. Strinjam se, povezave so eden izmed ključnih elementov spletnih besedil, vendar pa zagovarjam to, da so tudi povezave med besedilom skrbno, smiselno izbrane in ne služijo samo kot past spletnim iskalnikom. Spletna stran, ki je okrašena z povezavami kot najbolj kičasta plastična božična jelka, meni že na pogled deluje prevara, pisana za iskalnik in na njej jaz nimam kaj iskati. Naj jo potem preiskujejo iskalniki, če je narejena zanje.

Poleg tega vsaka povezava na spletni strani lahko bralca, ki nanjo klikne, zmoti in miselni tok preusmeri drugam. Verjetno si tudi tega večina piscev, ki pišejo za bralce, ne želi. Ko klikneš prvič, in še drugič na neki spletni strani ali blogu povezavo, ki nima smisla, potem verjetno tretjič ne klikneš več.

Na nobeno povezavo.

Wikipedija je sicer čudovita zadeva. In ideja, da se besedilo na blogu opremi z povezavami na Wikpedijo, ki podrobneje razlagajo uporabljene pojme, se morda zdi zelo dobra. Sam pa jo jemljem precej z rezervo. Namreč Wikipedija je v osnovi spletna enciklopedija. Vemo pa, kako je z enciklopedijami. Včasih smo jih kupovali na metre zato, da so zapolnile knjižno polico v novi dnevni sobi. Uporabljali smo jih zato, da smo poiskali kakšen pojem za križanko, večinoma pa se je na njih nabiral prah. Domnevam, da nima nihče toliko časa, da bi za zabavo lahko prebiral enciklopedijo. In isto verjamem velja tudi za wiki. Če me nekaj res zanima, bom to našel sam. V bistvu me pretirane povezave na wiki strani začnejo v nekem trenutku celo motiti, ker se žal trenutno še ne da različno obarvati različne tipe povezav na spletu.

No, ko človek začne kritizirati, se kar težko ustavi. Zato pa na vsakega kuharja pridejo po trije kritiki.

Sedaj pa bom poizkušal biti konstruktiven. Zemantin vtičnik bo pri meni vreden razmisleka o namestitvi takrat, ko bom lahko Zemifikatorju, ki išče povezave, dopovedal, kaj naj bo domet (scope) iskanja, ko bom lahko omejil jezik iskanih strani (recimo samo slovenščina) in ko bo rezultat vsaj približno podoben rezultatu, ki ga je sposoben sprocesirati moj neurocalculator vrste Homo Sapiens različica Praslovan.

Mislim da je za večino ortodoksnih blogerjev HTML povezava nekako sveta, nekaj, kar ne razmetavaš kar tako po zapisih. Morda celo poklon tistemu, na katerega je povezava usmerjena in najpogosteje je to kar bloger sam. Egotrip in to, kajneda? Pač narediš povezavo na svoje prejšnje prispevke, ali v najboljšem primeru na prispevke kolegov v blogoroli. Nikakor pa ne kar naključno vsepoprek po spletu. Saj blogerji nismo vendar dobre vile in lopate?

Zato bi bilo po moje nekako logično, da bi se dalo Zemfikatorju dopovedati, ali naj išče povezave na moje stare zapise, po moji blogoroli, blogosferi, po wikiju, spletnih portalih ali počez po svetovnem spletu. To se mi zdi osnova, da lahko temu vtičniku sploh dam možnost, ker kot rečeno, iz bloga ne mislim narediti v tej fazi b(l)ožične jelke. Če se bo morda nekoč izkazalo, da bo b(l)ožična jelka prinašala kakih bonus 1000 € v mesečni proračun, potem bom o tem resno razmislil. Do takrat pa ne bo tu ne oglasov, ne povezav kar tako na wiki in sponzorirane strani. That’s life.

Sam sem prepričan, da bo fantom iz Zemante tudi s pomočjo odziva blogerjev uspelo narediti zares uporaben dodatek, ki ga bo večina blogerjev z veseljem namestila na svoj računalnik. Glede na mladost, zagnanost, znanje in pripravljenost delati dan in noč za uresničitev ideje v to ne dvomim. Nisem pa namerno napisal fantom in dekletom, ker ponavadi startup pomeni delo od jutra do naslednjega jutra, ogromno odrekanja, kar pa ponavadi za deklice ni preveč privlačno (Girls just want to have fun…). Le fantje bodo morali malo popaziti, da ne bodo dobili takšnega ultimata, kot ga je baje dobil moj profesor matematike, ko mu je žena dejala, ali jaz, ali matematika. On se je baje odločil za matematiko. Kako se v tem primeru odločiti v primeru take dileme ne vem. Je pa res, da z denarjem letijo na kup tudi ženske, čeprav potem nikdar ne veš ali letijo zaradi denarja ali tebe in tvojega »vtičnika«.

Za konec tega  kritičnega pogleda pa naj samo pripomnim, da mi tudi beseda Zemifikacija nekako ni všeč. Namreč prva beseda, ki mi je prišla kot asociacija na misel, je zombifikacija. Biti zombificiran pa ne obeta nič dobrega.

Če še enkrat za konec parafriziram našega pokojnega kuharskega mojstra: Lažje je kritizirat, kot napisati dober vtičnik. Zato jaz ne pišem vtičnikov.

Raje kritiziram.:)

Mimogrede, ali kdo ve čemu služijo TAGI? Resno mislim.


%d bloggers like this: