Archive for the ‘Promet’ Category

Blendam kar tako

16 04 2008

Zdi se mi, da sem jaz po naravi malce zloben. Pa ne zlobno zloben, ampak bolj nagajivo zloben. Rad se z ljudmi malo pohecam in to me vedno zelo zabava.

Zadnjih nekaj dni so tudi medijsko zelo oglaševali akcijo Policije, ko se ti obljubili, da bodo poostrili meritve hitrosti in na cesto poslali vse razpoložljive radarje. Nekateri naj bi bili montirani v civilnih vozilih, na nekaterih cestnih odsekih pa naj bi bilo postavljeno več radarjev na krajši razdalji, tako da bi kakšen prehiter voznik (nenazadnje lahko tudi očka samohranilec) verjetno moral za poplačilo prislužene kazni najeti doživljenski hipotekarni kredit.

V bistvu sem bil kar precej na cesti, pa nisem videl nobenega policista, kaj šele radarja. Razen če so bili vsi dobro zamaskirani, samo to bom pa vedel šele takrat, ko dobim na dom priporočeno kakšno položnico za overspeed.

Sem pa opazil, da je precej voznikov grožnje vzelo zares, in nekateri so mnogo bolj kot cesto med vožnjo opazovali merilnik hitrosti in vsak parkiran avto ob cesti je že bil razlog za naglo zaviranje, ker je verjetno v njem montiran radar. Verjetno pa morda res.

Da pa bi akcija še bolj uspela kot je, sem še sam pristavil svoj lonček. Vsakemu vozilu, za katerega sem ocenil, da je ali voznik preplašen na smrt (bled, nemirno se ozira naokrog, vozno hitrost dobi tako, da deli omejitev z dva…), ali pa vozi nad omejitvijo, sem poblendal z lučmi.

To se izkaže kot najbolj delujoč način, kako šoferje na cesti upočasniš v hipu. Z mojo akcijo sem bil celo tako zadovoljen, da bom v prihodnje verjetno s to prakso nadaljeval, za enkrat pa ne bom sklical nobene tiskovne konference. Ker načeloma se nočem hvaliti naglas z rezultati. Samo rezultati moje akcije so in to zelo dobri.

Samo škoda, da niso stikalo za blendanje montirali kot tipko na volan, ker potem bi bilo še toliko lažje. Vsakemu mimoidočemu kratko pomežikneš, pa je. Bolj zagrabi kot vse kazni.

Totalka

10 04 2008

Moj prvi, težko prislužen avtomobil, je bil turkizen Renault 5. Ljubkovalno imenovan petka, a žal ne zaradi pet zvezdic na crash testih in bogate dodatne opreme. Kupil sem ga rabljenega, dobro ohranjenega, kot se temu uradno reče, starega nekaj let, prek oglasnika.

Čeprav je imel vgrajen najmanjši motor 1.1, je pločevinasta Francoska škatla dobro pospeševala in končna hitrost je bila okrog 180 km/h ob pomoči vetra od zadaj. Zanimivo pa je bilo, da je na začetku, ko sem ga kupil, porabil cca. 8 litrov na 100 km, čez nekaj let pa se je poraba dvignila kar na 11/100, tako da sem bil stalen gost na črpalkah. Par kilometrov in spet po gorivo. No, v zagovor lahko povem, da sem bil krivec kar sam, ker sem ga priganjal do konca ter pozabil, da je včasih potrebno zamenjati tudi kakšno olje in svečke v motorju. Ni pa imel avtomobilček vgrajenega nobenega danes znanega pomočnika, kot je ABS (po moje eden najboljših izumov za avtomobile) ali sistem proti zdrsu. Če kot pomočnika ne štejem štekdoze za prižiganje cigaret jasno. In zato je bila vožnja takšnega avtomobila zahtevna in napake si težko popravil. To vozniki petic dobro vedo, ko čakajo na vrsto pri kleparju.

Sam sem bil v tistih časih mlad, drzen in mnogo prehiter voznik, ki na nesrečo med vožnjo nikoli ne pomisli oziroma kot je Dinozaver zapisal v enem komentarju, se daje dol z gospo Srečo kar med vožnjo, ker k skupnemu užitku svoje doda še adrenalin in konstantna napetost. Tako se lahko “pohvalim”, da me v naselju in lokalnih cestah (razen avtoceste) ni prehiteval skoraj nihče, ker me niti ni mogel dohiteti in bi lahko vzvratna ogledala enostavno prodal.

Zanimivo in nekako za naše razmere kar značilno je, da me kljub taki divji vožnji policisti niso ustavili praktično nikdar (razen dvakrat na Hrvaškem), pa tudi se ne spomnim, da bi plačal eno samo kazen zaradi prometnega prekrška. Samo to so bili takrat časi najbolj divje tranzicije in zdi se mi, da je bila takšna cestna kultura v tistem obdobju nekako splošno sprejemljiva in nič posebnega. Divjaki v politiki, divjaki na cestah.

Je pa to obdobje postkomunizma vzgojilo nekaj generacij šoferjev, ki so danes postali večinoma uspešni podjetniki in premožni ljudje z zares hitrimi avtomobili, ki se požvižgajo na predpise, svojega terenca tiščijo do daske, kot se reče in tudi z lahkoto v gotovini poravnajo še tako visoke kazni za prometne prekrške, pa še policistu dajo 100€ bonus napitnine, da bo lahko kupil otrokom šolske učbenike in malico. Če jih seveda slučajno kdaj po naključju ujamejo, pa jih večinoma ne.

In sedaj pride na vrsto moja prva in edina totalka.

Sredi naselja peljem običajno hitro, bolje rečeno običajno mnogo prehitro, a me kljub temu prehiti nek divjak (še večji divjak) v japonskem station wagnu. To je bilo takrat zame podobno, kot če ti nekdo pred očmi posili ženo ali ljubico. Moj ponos je krvavel in moral sem ukrepati, zato sem se zapodil za predrznim divjakom.

Sledil sem mu le z veliko težavo, ker je bil njegov avto očitno bistveno hitrejši in stabilnejši. Potem peljeva z veliko hitrostjo po ravnini, za katero pa pride oster ovinek v desno. On ga spelje brez problema, mojo petko pa pri isti hitrosti sredi ovinka dobesedno odlepi od tal in jo katapultira v smeri tangente s tako silo, da avto trešči ob bankino oziroma hrib ter se, kot bi gledal počasni posnetek, prevrne na desni bok.

Čeprav se je to zgodilo v hipu in ni bilo niti teoretične možnosti, da bi situacijo rešil, se mi zdijo trenutki, ko se je avto prevračal, kot bi jih nekdo upočasnil in se je svet počasi nagibal v desno. Potem sem odprl okno na sopotnikovi (morda bolj verjetno šoferjevi) strani, ki je gledalo nekam tja proti nebu, se skobacal nekako iz avtomobila, ga prevrnil nazaj na kolesa in ga uspel potisniti dol s ceste.

Situacija bi lahko postala pa zelo nevarna, če bi v tistem trenutku kdo pripeljal nasproti, saj je bil ovinek iz te smeri nepregleden in bi verjetno treščil direktno vame.

Potem sem nekako avto spravil do doma in čeprav na prvi pogled ni izgledal pretirano zdelan, je bilo zamaknjeno celotno podvozje in je šlo v žargonu za totalko. Moj prvi avtomobilček je nazadnje končal tako, kot je tudi prišel v hišo. Za majhen denar sem ga prodal po oglasniku in verjetno ga je kupec, ki se je domnevam poklicno ali za hobi ukvarjal z popravilom in preprodajo karamboliranih avtomobilov, prodal hitro naprej kot izvrstno ohranjen, nikoli karamboliran, malo vožen avto vreden nakupa. To, da je srečen kupec mojega bivšega čez čas opazil, da avto močno zanaša, če spustiš volan in je samo vprašanje časa, kdaj bo še sam naredil svojo lastno totalko, pa je že druga, še ena tranzicijska zgodba.

Divjaki v politiki, divjaki na cestah, divjaki v oglasniku. Ja, za vse so krivi v bistvu politiki, tudi za mojo totalko.

Kaj pa vaša prva totalka?

Se želiš naročiti na blog?

Tiranija na cestah

03 04 2008

»Pri nas postajajo kazni za prometne prekrške tako visoke, da se bodo ljudje najbrž lažje odločili za naklepni umor iz malomarnosti, kot pa za resen prometni prekršek.«

dr. Onyx o frontalnem napadu na šoferje

Pomisleki ob uvedbi vinjet

21 03 2008

Tole pišem pozno v noč kot bivši predsedniški kandidat, zato se bom potrudil izpasti pametno, čeprav se zavedam, da gre verjetno za račun brez krčmarice z velikim oprsjem. Cenjenemu bralcu se vnaprej opravičujem, če je tekst nepovezan in zmeden brez jasno izraženega koncepta in vodilne rdeče niti, vendar to je posledica težke neprespane noči, ki je še pred mano.


vir: bbsnews.net

Vse se je začelo že zgodaj popoldan preteklega dne, ko sem zagledal na spletu slike Kristin Davis in je postalo tudi meni jasno, da gre res za Kristin Davis ter zaradi tega potem nisem zaspal do treh ponoči. Samo ko to pišem tega še nisem vedel. Predajal sem se sanjarjenju in meditaciji, med katero sem razmišljal…ne boste verjeli…o vinjetah. Če je to normalno, lepo vas prosim? Očitno moram spet čim prej poklicati lokalno dežurno zdravnico, da mi napiše novo napotnico za specialista urologa, ker to po moje ni normalno.

Sedaj pa k bistvu moje nočne more, vinjetam.

O tej temi sem pisal že dvakrat, kar je natanko tolikokrat (dvakrat) več kot o Kristin Davis, in kar je zame samo še en dokaz več, da je z mano nekaj hudo narobe. Vendar danes vemo nekaj neznank več, zato se lahko o tem pogovarjamo nekoliko bolj resno in argumentirano ter razkadimo nekaj megle, ki se je nabrala okrog te teme v zadnjem mesecu.

Z 1. julijem 2008 dobimo v SLO vinjete, ki bodo potrebne tako za vožnjo po avtocesti, kot tudi (POZOR!!) za vožnjo po cesti enega ranga nižje (ne vem kako se ji uradno reče, so pa modre table namesto zelenih). To je že eden izmed ključnih podatkov, ker to v bistvu teoretično pomeni, da potrebuješ vinjeto tudi za vožnjo v krogu po ljubljanski obvoznico, ker si šel pač v soboto popoldan malo na sprehod in svež zrak. Jeba, vam rečem. Tukaj sem jaz brez moči, ker brez obvoznice si vožnje ne predstavljam. Že ko zagledam semafor, mestno gužvo na križišču in vse tiste utripajoče modro, zeleno, rumene lučke na semaforju doživim blažji epileptični napad in dobim peno na ustih.

Znana je tudi že druga neznanka, to je cena. Obstajale bodo samo dve vrsti vinjet in sicer letna, ki bo veljala od začetka prvega do zadnjega novega leta po ceni 55 € ter polletna, ki bo veljala pol leta od dneva nakupa 35 €. Poleg tega bodo še motoristi dobili svojo, pri čemer bo za njih uvedena samo letna po ceni 27.50 €.

Cena je za povprečnega slovenskega voznika nedvomno ugodna, za mnoge celo tako ugodna, da o prometnem ministru Žerjavu za šankom že govorijo kot o kašnem pop zvezdniku, računskem geniju in dobrotniku. Sam na palec desne noge ocenjujem, da bo verjetno na ta način več kot 80 % naših voznikov, ki avto ne uporabljajo samo na dan mrtvih za vožnjo do lokalnega pokopališča, dejansko plačalo manj. Jaz sem pri taki ceni ravno na meji, čeprav bo šok mnogo večji, ko bom moral v trenutku odšteti 55 € v gotovini (plastike ne uporabljam že nekaj let) vnaprej, prej pa sem napraskal nekaj centov drobiža za cestnino sproti, ter nekajkrat po nekaj evrov na leto za vožnjo do obale.

Če ne bi bila potrebna vinjeta tudi za obvoznico, sam jo verjetno sploh ne bi kupil in bi se vozil na morje po stari cesti. Nenazadnje je taka vožnja bolj dinamična, všeč mi je drift na Črnokalskem klancu, pa še vmes se lahko vstaviš v kakšni gostilnici, kjer lahko za predjed morda celo zagrabiš za rit kakšno luštno natakrico ali ji mimogrede navržeš kakšen seksualni dvotip. Tega na avtocestah pač ni. Vozi in ne sprašuj.

Pri vsakem računu brez prsate krčmarice pa se zadeva konča pri stari dobri linearni algebri oziroma matematiki.

Namreč izračun cene vinjete temelji na dveh postulatih.

Prvi, da je pri nas v obtoku cca. 1.100.000 osebnih vozil in drugem, da po podatkih Policije mejo prečka letno 2.700.000 tujih osebnih vozil. Ta drugi podatek pa pri meni prižge rdečo luč, pa ne želim nikakor podcenjevati sposobnosti Policije (Urška, he, he…ne bi o šalah na ta račun tule, ker večina ne bi razumela poante).

Namreč pozor! Mi uvajamo letne in polletne vinjete. Za resen izračun, kjer predpostavljamo, da bomo do golega odrli predvsem tujce (dopustnike) na poti do Hrvaške obale (ali kdo tu že vidi politično genialnost te ideje?), ki bodo recimo za 4 ure vožnje čez Avstrijo plačali 7 €, za uro in pol vožnje čez SLO pa kar 35 €, sedaj sem se pa zmedel…aha, kar sem hotel povedati je, da bi za resen izračun pa vendarle morali upoštevati ne absolutno številko tujih vozil, ampak absolutno številko modificirano za vpeljan model vinjet.

Sliši se komplicirano, pa ni.

Tudi tujec bo lahko kupil samo letno ali polletno vinjeto, ki jo verjetno ne bo takoj ko zapusti državo strgal iz sprednje šipe. Torej eno osebno vozilo Italijana, ki je 50 krat odšel čez mejo v casino Perla se šteje tu kot 1 in ne 50, ker bo kupil verjetno letno vinjeto in odštel samo en krat 55 €. Isto recimo armada zdomcev iz južnih bivših republik, ki dela na začasnem delu v Avstriji in Nemčiji, se ne šteje kot 1 ob vsakem prehodu meje in vstopu v SLO, ker bodo verjetno isti avtomobili mejo prečkali z letno vinjeto za vse večje praznike in počitnice.

Torej ta izračun lahko pade povsem na otročje lahkem matematičnem problemu, ker imamo več neznank kot pa je na voljo enačb. To pa vedo tudi cvekarji, da je NEREŠLJIVO. Oziroma rešljivo šele potem, ko dobimo toliko enačb kot neznank.

Druga past kjer ta sistem, ki temelji na nam sicer povsem všečnem odiranju tujcev, lahko pade, je sistem nadzora in kaznovanja prekrškarjev brez vinjete. Tu se za nas domačine toliko ne bojim. Nenazadnje postaviš na nekaj ključnih mestih kamere, poslikaš vsa vozila, računalniško obdelaš slike in samo pošiljaš položnice. Pri tujcih je pa problem, ker če ga zadosti hitro ne ustaviš, gre lahko že čez mejo in izterjava v tujini prekrškov ne dela in po moje še nekaj časa ne bo delovala. Torej bodo morali tujce brez vinjet loviti policisti (ali kasneje v specialce preoblečeni MARSOV-ci, pardon darsovci), kar ni tako trivialno kot izgleda. Ujeti ga je namreč potrebno „in flagranti“ na avtocesti ali hitri cesti, bi pa rad videl policista, ki si upa ustavljati vozila, ki drvijo z 200 km/h ali več od Celja proti Blagovici z loparčkom na odstavnem pasu? Potem je pa tu še problem višine kazni. Namreč če postaviš kazen prenizko, recimo 100 €, potem bo večina tujcev reskirala in ne bo niti govora o 2.000.000 njim prodanih vinjet. Če postaviš kazen dovolj visoko, recimo 500 € ali več, potem pa moraš zagotoviti, da statistično gledano tujec ne bo tvegal in bo vedel, da ima vsaj 20% možnosti, da ga bodo ujeli, če bo vozil na črno. To pa potem nadalje pomeni, da potrebuješ zelo veliko ekipo, ki bo izvajala nadzor, kar pa tudi ne bo ravno poceni.

V poletnih mesecih, v času dopustov, bo zadeva sicer nekoliko lažja, ker enostavno ustvariš par nepreglednih kolon (recimo umetno povzročiš vsak dan eno kao nesrečo, da se promet ustavi), potem pa med dopustnike pošlješ hordo študnetnov z plastenkami vode in…položnicami za kazen tistim, ki nimajo nalepke. Pa še tu bo pri tujcih prišlo do problema izterjave, ker nek Fahrudin rodom iz Brčkog, v mladosti državni pravak v boksu in na pogojnem odpusti iz zapora, kjer je prestajal nekajletno zaporno kazen zaradi uboja hišnega ljubljenčka iz koristoljubja, pač neki simpatični in nedolžni študentki prvega letnika fakultete za socialno delo Moniki B. iz Štanjela ne bo kar brez upiranja na roko plačal petstotaka. Verjemite na besedo.

Uf, koliko teksta, pa ura je šele dve ponoči. Sedaj sem pa že resno utrujen in preden me premami spanec, moram tole moje življensko delo počasi končati. Počutim se približno tako, kot se je počutil Dostojevski, ko je bil pri romanu Vojna in mir na 2450 strani pete knjige. Nujno pa rabim skodelico močne kave (tu ne pride v poštev cikorja ali proja), da ne padem iz stola direktno v koš za smeti ob meni.

Iz mojega izvajanja je upam do sedaj že jasno, da sistem vinjet prinaša tudi pasti, zato se velja vprašati, ali ne obstaja morda tudi boljša, predvidljivejša in pravičnejša rešitev problema?

Po moje obstaja.

Jaz bi na ceste, za katere skrbi država, gledal kot integralno celoto, pa naj bo to avtocesta ali državna cesta. Te prometnice so glavne arterije in vene prometnega obtoka ter zato nacionalnega pomena. Za delovanje tega obtoka so potrebna sredstva tako za tekoče vzdrževanje, kot nove investice in investicijsko vzdrževanje. In ta sredstva je na nek način potrebno zagotoviti.

Idealen sistem pobiranja cestnin je po moje tak, da ne ustavarj z pobiranjem cestnine dodatnih stroškov, da je pravičen, torej kdor uporablja ceste več, tudi plača več, da je predvidljiv in omogoča fini nadzor nad  finančnim tokom (strokovno cash flow) ter da zaradi cestninjenja ni nikakršnih ovir na cestah.

In vse to je po moje izvedljivo enostavno tako, da se ceni goriva (bencin, nafta, pogonski plin) prišteje še vsotica, ki zagotovi tistih nesrečnih 200.000.000 € na leto.

Pa poglejmo koliko denarčka pri litru je to s pomočjo fibonaccijeve vrste in parcialnega odvajanja polinoma pete stopnje Čebašnikova? Se hecam, samo malo osnovnošolske 1+1, pa je piška pečena.

Poglejmno najprej kaj imamo:
Imamo 1.100.000 v SLO registriranih vozil (ne vem če so tu tudi motorji in traktorji?).
Predpostavimo, da vsako vozilo naredi vsaj 10.000 km na leto.
Predpostavimo, da je povprečna poraba vozila 7 litrov na 100 km.

S pomočjo teh enačb izračunamo, da letno recimo pokurimo za vožnjo 770 milijonov litrov.

Pa jih po moje dejansko bistveno več, ker prvič naredimo v povprečju več kilometrov, poraba je tudi višja zaradi armade Touaregov in podobnih težkokategornikov, ki 20 litrov/100 km porabijo v standby-u (plus javni promet, taksi službe…). Ampak izhajamo po principu „worst case scenario“ iz te številke.

Da zberemo 200.000.000 € na leto iz 770.000.000 porabljenih litrov moramo liter podražiti za 26 centa. Moja ocena je, da je prava številka še bistveno nižja in okrog 15 centov na liter.

Stroškov na ta način praktično ni, denar se preprosto odvede kot DDV od prodaje goriva. Lahko se potem združi DARS in DDC v eno firmo, ki integralno skrbi za državno cestno omrežje, kar bi prineslo prihranke pri človeških resursih, pa tudi ob pravilni organizaciji bi bila cena izgrajenega ali vzdrževeanega kilometra bistveno nižja.

Seveda tu nisem posebaj omenjal tovornjakov. Za njih se mi zdi satelitski sistem cestninjenja idealna rešitev, ker hkrati omogoča tudi nadzor gibanja (kemikalije, jedrski odpadki, nezemljani) in podobno.

In kje so slabosti tega načina?

V bistvu jih gledano širše ni, gledano ozko pa nekateri izgubijo privilegije in visoke zaslužke, ki jih omogočajo do sedaj videni načini pobiranja cestnin in preplačane gradnje cest. Verjetno je manjši problem še inflacija, ker je po neki čudni logiki v košarici, na podlagi katere se računa inflacija, tudi bencin in recimo ne ribje konzerve. Ampak to je bolj fiktivni problem, saj se da nenazadnje iz košarice na UMARJU z odlokom ali odredbo svetovalca II. v pravni službi bencin preprosto vreči ven iz košarice in se pač ne šteje pod inflacijo.

Aja, pa na nek način bi bilo čez čas potrebno rešiti tudi porblem z armado tistih, ki se bi vozili na akumulatorje, ki bi jih polnili na črno doma v garaži. Samo to se da tudi rešiti tako, da še teh 15 centov pribiješ na ceno kilo Watne ure, pa je problem rešen.

Upam da so tudi slepci med vami, spoštovani bralci, spregledali, kakšno fatalno napako ste naredili jeseni leta 2007, da mene niste izvolili za precednika?

Sedaj me je pa spanec dokončno ubil in poč as iii u g a š a m. S   a    m  o š e shra  nim tol e………

Crap. Ne morem več.

NUJNO prodam novo ABC kartico

07 03 2008

Kar nekaj časa sem študiral, kaj naj naredim z novo ABC cestninsko kartico, ki sem jo dobil kot darilo za rojstni dan. Sedaj sem se odločil na hitro, da jo prodam.

Prvim trem kupcem nudim tudi brezplačno montažo. Ta enkratna, izjemna ponudba, velja do razprodaje zalog.

PRODANO!
Iz srca hvala vsem, ki ste pokazali interes za nakup cestninske kartice.

Naj montiram ABC kartico?

22 02 2008

Lansko leto sem dobil kot darilo za rojstni dan ABC cestninsko kartico in mi jo do danes še ni uspelo namontirati v avto. Ampak ko sedaj poslušam razprave o prihodnosti pobiranja cestnin se sprašujem, ali je to sploh še aktualno? Ker če sedaj montiram to čudo tehnike in gor naložim nek resen znesek se mi lahko zgodi, da jutri zapeljem na avtocesto, kjer ne bo več cestninskih postaj in bom izpadel bedak z napolnjeno in neuporabno ABC kartico.

Mi je pa pri vsej zadevi zanimivo to, kako praktično iz sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so odprli avtocesto iz Ljubljane proti Postojni, ni nihče omenil nobene druge možnosti za pobiranje cestnin, kot pa so cestninske postaje. Vsakič ko se z avtomobilom zapelješ čez cestninsko postajo lepo zažvenketa in konec leta se suma sumarum domnevam nabere kar čedna vsotica, pretežno kovancev. Ampak ker jih je veliko, gredo zneski v milijone. Vendar dokler je bil avtocestni križ še bolj majhen križek v tem očitno ni nobeden videl večjega problema. Problem je nastal danes, ko se recimo zapelješ iz Ljubljane v Maribor in pri tem trikrat sotjiš na cestnini ter se ti na koncu zdi, da te nekdo zajebava in da gre za šalo. In ta občutek ni daleč od resnice, sploh če se še v vsakem tunelu voziš 60 km/h, ker baje drsi.

In sedaj, po tolikih letih, ko smo v cestninske postaje zabetonirali milijone evrov, je čas že zrel za VINJETE. Pa saj niste normalni. Kakšne vinjete na lepem pri vseh svetnikih, sploh pri cenah, ki sedaj krožijo v javnosti? 11 € za dnevno vinjeto, 150 do 250 € za letno…!?

Pa poglejmo na mojem primeru zakaj me ob teh številkah zaboli v denarnici. Jaz osebno na leto ne zapravim za cestnine več kot 50 € (ajde pa za rezervo recimo 80€) maksimalno. Nekajkrat poleti do obale, vse ostalo je zanemarljivo in velikokrat ko peljem po Ljubljanski obvoznici in študiram ali naj grem naprej na avtocesto ali pa po stari cesti, pri čemer vožnja traja samo nekaj minut več, grem preprosto na lokalno cesto, ker se mi ne ljubi ustavljati na cestninski postaji, spuščati okno na avtomobilu in potem še iskati po denarnici drobiž za plačilo cestnine.

Enkrat se mi je na Logu med močnim nalivom celo zgodilo, da mi je veter odnesel cestninski listek. Ker drugega listka ne dobiš, dokler ne zapelješ čez rampo, sem potem študiral, ali naj avto ugasnem in lovim listek po cestninski postaji in tvegam, da me še kdo vrže na prednjo havbo. Potem sem panično udarjal po rdečem gumbu za klic v sili, ampak kakih pet minut ni bilo nobenega odziva, nakar se vendarle prikaže nek delavec cestninske postaje in mi prinese nesrečni listek, tako da sem se lahko odpeljal naprej.

In kakšno vinjeto naj jaz potem kupim?

Dnevno po ceni recimo 11 € za vožnjo, ki me drugače stane manj kot 1 € v obe smeri? Ali naj kupim kar letno za 150 €, pri čemer bom 100 € vsaj na zgubi glede sedanjega sistema.

Po drugi strani bi morali tisti, ki razmišljajo o uvedbi vinjet za naše avtoceste, razumeti tudi slovensko dušo in mentaliteto, ki ni primerljiva z povprečnim avstrijcem ali nemcem. Za povprečnega slovenca je značilna FOVŠIJA in UHRNOST (po domače je škrt). Fovšija pri vinjetah preprosto pomeni, da jaz nikakor ne bom plačal za letno vinjeto 150 €, ko sedaj porabim 50 € ter tako financiral vse tiste tajkune, obrtnike, estradnike in podobne tiče, ki se dnevno vozijo po avtocesti iz Kopra v Maribor in so do sedaj letno porabili nekaj 1000 € za cestnine, po novem pa jih bo to stalo praktično drobiž, medtem ko uhrnost pomeni, da nikakor ne dam za dnevno vinjeto 11 €, če sem dal do sedaj za mojo relacijo manj kot 1 €.  Pri čemer morda ni zanemarljivo to, da se sam našim avtocestam brez problemov tudi v celoti odpovem in se vozim lepo po magistralnih cestah.

V to, da bodo vinjete povečale pretočnost naših avtocest in ne bo več čakanja, pa žal tudi sam dvomim. Namreč po tem, kar opažam sam, večina z ABC karticami ne izgubi več kot nekaj minut na cestninskih postajah in je zadeva še kar pretočna. Vinjete pa ne rešijo ključnega problema zastojev, to so neprestana popravila cest in zaprti pasovi ter omejitve, da ne govorim o turistični sezoni, kjer ena manjša nesreča takoj ustvari kilometerske kolone tudi če ni nobene cestniske hišice nikjer več. Nenazadnje to potrjujejo tudi prizori iz avtocest zahodnih držav, kjer imajo vinjete ali pa ne poznajo cestninjenja sploh, pa so kljub temu v turistični sezoni dolge kolone na avtocestah.

Problem, ki je po moji oceni pri vsem skupaj še najhujši je pa ta, da je zadeva očitno poleg obračuna z tajkuni postala prvovrstna plebiscitarna politična tema, ki naj bi očitno po mnenju nekaterih strategov odločila letošnje parlamentarne volitve. Glede na ogromne denarje, ki se na tem področju obračajo in na pregovorno poštenost in spretnost politikov pa ne dvomim, da bodo ta kratko zopet potegnili…

Ja kdo neki, kaj mislite?

Sposobnost prilagajanja

15 10 2007

Praktično vsa živa bitja, ki imajo vgrajeno vsaj minimalno lastno inteligenco, so se sposobna prilagajati spremembam v svojem okolju. Celo tista živa bitja, ki jih mi razumemo kot navadne biološke avtomate, brez sposobnosti zavestnega logičnega odločanja, v učbenikih osnovnošolske biologije izgledajo inteligentno in prilagodljivo. Ko na nekem življenskem območju ni več hrane ali vode, se preselijo drugam, kjer so življenske razmere še ugodne, če se pojavi novi plenilec v življenskem okolišu, se temu prilagodijo in iznajdejo nove varovalne mehanizme. In ta osnovna inteligenca jim je dana, brez da leta posedajo po šolah in sedijo za knjigami.

In ko gledam ljudi, kako čakajo v kolonah na cesti, imam občutek, kot da je ta sposobnost prilagajana v ljudeh zakrnela. Odmrla. Preprosto apatični in udani v usodo čakajo lahko po ure v stoječih kolonah. Dan za dnem poslušam o kilometrskih kolonah iz smeri Kranja na Celovški, nekaj kilometrske kolone na cestninski postaji Log, kolone iz Šentjakoba, zastoji na stari cesti iz Logatca, zastoji v Domžalah …

Sam se sicer na srečo ne vozim dnevno v službo z avtom, grem pa povprečno recimo vsaj enkrat na teden. In še takrat preklinjam vse po vrsti. Poleti še nekako gre in prevozim razdaljo 30 km brez daljšega čakanja v kolonah. Prvi udarec pride potem prvega septembra, ko se na semaforiziranem križišču pred Ljubljano nabira daljša kolona vozil in čakamo v povprečju od 10 pa tja do 20 minut. Drugi udarec pride potem prvega oktobra, ko odprejo svoja vrata fakultete in se ta čas še nekoliko podaljša. Če slučajno pada dež, množiš lahko vse te čase krat dva. Kako bo izgledalo, ko bo zapadel prvi sneg, si sploh ne predstavljam. Upam, da študentje nimajo za zimske gume in da bodo čakajočim v koloni delili vsaj brezplačnike in čaj z rumom.

Problem je nekoliko manjši, če grem zjutraj od doma že ob šestih ali še prej. Ob sedmih pa se vali proti Ljubljani praktično nepretrgana kolona vozil. Sicer tekoče, eden za drugim, v gosjem redu do omenjenega semaforiziranega križišča, ki združi promet iz večih smeri in ustvari zamašek. Če pride do prometne nesreče ali kakšne okvare, se zadeva zaustavi v trenutku in promet obstoji.

Kdor od odgovornih trdi, da ga je presenetilo stanje na naših cestah, blefira. Nenazadnje, saj se ni v zadnjih desetih letih na skrivaj naselilo na tem področju milijon nezemljanov skupaj z osebnimi avtomobili, ki so podrli v temeljih sicer inteligentno načrtovano prometno politiko. Statistika kaže, da prebivalcev ni praktično nič več. Le obstoječi so se do zob oborožili z avtomobili.

Po moje je vzrokov za iz leta v leto slabše stanje na slovenskih cestah več.

V svojem bistvu je kapitalizem eno samo veliko premikanje, vožnja sem ter tja. Če nisi mobilen, te praktično ni. Zjutraj v avto, pa na pot do službe, potem v avto in na poslovni sestanek, pa surovino na kamion in vožnja do tovarne, polizdelek zopet na kamion in do podizvajalca, pa spet na kamion in nazaj do tovarne, pa na kamion in distribucija končnih izdelkov po trgovinah, na letališče ali v pristanišče, pa spet v avto in poslovni sestanek, potem pot domov in zopet v avto in po otroke v vrtec, pa spet v avto in v nakupovalni center ter spet kamion z končnimi izdelki ponovno na pot. Potem pa zopet jutro naslednjega dne, pa nov sestanek … In vse to žene v gibanje nezadržna sla kapitala po razmnoževanju, kvalitetnem razplodu z dodano vrednostjo.

Kdorkoli je kdaj odigral kakšno potezno strategijo tipa Cezar ali Civilization na računalniku dobro ve, kaj pomeni za migracijske tokove cesta. Ko potegneš cesto do najbližje neobdelane njive, se začno po njej valiti prve trume malih človečkov z lesenimi cizami na dveh kolesih, ki najprej postavijo kakšno leseno hiško, potem zgradijo cerkev, pa trgovino, kovačijo, policijsko postajo, zatem zraste prvo večje urejeno stanovansko naselje, industrijska cona in tako naprej. Zadeva je sicer precej predvidljiva in se jo da tudi računalniško lepo simulirati. Več je podatkov za računalniški model, bolj natančna bo simulacija.

Ko se je pospešeno začelo graditi avtocestni križ so upam snovalci tega projekta predvideli, kaj to pomeni dolgoročno za stanje na naših cestah. Danes, ko imamo praktično neprekinjeno avtocesto do Kopra in Maribora opažam, da se čedalje več ljudi iz teh smeri vozi v službo dnevno kar v Ljubljano. In teh ljudi je vedno več. Če se pelješ zjutraj v smeri Maribora opaziš na drugi strani cestišča, da drvi kolona vozil na delo v Ljubljano. To je bilo še pred leti, ko je v to smer vodila samo stara cesta čez Trojane, praktično nepredstavljivo in enako velja za smer Koper. To, da je Slovenija zelo centralizirana in je industrija ter javna uprava koncentrirana v Ljubljani, te migracijske trende samo spodbuja.

Kaj bo, ko se pričnejo še cele Jesenice in Bela krajina voziti na delo v Ljubljano?

In tu so potem še brezštevilni tovornjaki, za katere je cestni križ postal Route 66 med vzhodom iz zahodom. Ampak ti tovornjaki ne ostajajo samo na avtocestah. Jaz živim nekaj kilometrov stran od priključka na avtocesto, pa kljub temu srečujem na lokalni cesti tovornjake z registrskimi tablicami Ukrajine, Poljske, Avstrije…, ki jih prej ni bilo nikdar. Očitno si v svoje zemljevide vrišejo vsako zaplato asfalta, ki je primerna za počivališče in potem po naporni celodnevni vožnji zapeljejo iz avtoceste nekam, kjer se lahko ustavijo in varno prenočijo. In počivališča na avtocestah očitno ne sodijo več med take kraje. Pa da ne govorim o tem, da so ti vozniki v tovornjakih povsem brezobzirni do ostalih udeležencev v prometu in nekajkrat mi je že zaledenela kri, ko sem na lokalni cesti v ovinku naletel na cestno križarko in sem se ji umaknil tako, da sem zapeljal s ceste. Ko zmanjka roba cestišča, končaš v grabnu. Druga možnost je pod kolesi cisterne ali vlačilca.

V zadnjem desetletju smo zgradili celo vrsto novih naselij in nastale so nove industrijske cone. Sto novih stanovanj na nekem prostoru praktično pomeni novih 130 avtomobilov, ki se priključijo obstoječim dnevim migracijam. Večja industrijska cona ali nakupovalni center tipa BTC privleče nase vozila kot magnet in povečanje prometa se meri v tisočih vozilih na dan. Snovalce vseh teh sprememb prav malo briga prometna politika, tisti pa, ki bi se morali ob tem popraskati po glavi, imajo samo odprta usta od začudenja, kako lahko promet tako narašča.

Potem so pa tu še študentje, ki jih kapitalizem s pridom izkorišča za cenovno ugodno delovno silo, ki pade izven običajnega sistema davščin, prispevkov in dajatev. Ko sem jaz študiral, na začetku 90 let, ni imel lastnega avta skoraj nobeden študent, včasih si je kdo sposodil družinski avto. Danes ima lasten avto praktično že vsak, saj se drugače ne more vključiti v delovni proces, ki zahteva mobilnost. Poleg tega redni finančni prihodki tej populaciji omogočajo, da si lahko avto sploh privošči.

Naslednji moment, ki tudi odločilno prispeva k prometnemu kaosu na naših cestah, je slaba kvaliteta izgrajenih cestnih odsekov. Očitno se pri nas tudi pri izgradnji cest uporablja princip, ki je že dolgo znan iz informatike, oziroma razvoja programske opreme. Jaz sem velikokrat v praksi dobil občutek, da firme sploh ne računajo na zaslužek pri razvoju in izdelavi nekega računalniškega programa, ampak stavijo predvsem na to, da bo potrebno čez čas plačevati nadgradnje in popravke osnovnega programa, kjer bodo stroški potem nekajkratnik stroškov izdelave. In po istem sistemu gre očitno tudi pri cestah, le da so tu pri nas, vsaj kar se tiče avtocest, cene že v osnovi astronomske in kot kažejo primerjave bistveno dražje, kot primerljive investicije v tujini. Potem pa pridejo na vrsto popravki in popravki na popravke. Preplastitve cestišča, sanacija mostov…Polovične zapore, spremenjen prometni režim…

In ko takole opazujem vse skupaj bi pričakoval, da se bodo glede na vse težave in probleme pojavile tudi ustrezne rešitve. Ampak se očitno ne. Vsi izražajo samo globoko začudenje in presenečenje.

Jaz bi nekako pričakoval, da se bodo ljudje organizirali, da bodo nastala manjša prevozna podjetja, ki bodo bolj fleksibilna od velikih avtobusnih prevoznikov in bodo delavce razvažala po principu „door to door“, da se bodo pričeli ljudje iz istega kraja voziti skupaj na istih razdaljah in tako zmanjšali število vozil, ne pa da sedijo vsak v svojem avtu dve uri na dan v koloni. Ali pa da bo recimo država uvedla davek na drugi družinski avtomobil.

In potem je tu še železnica, za katero bi si mislil, da bo iz vseh teh težav v cestnem prometu izšla kot evolucijski zmagovalec. Pa se ne zgodi nič. A o tem v kakšnem drugem prispevku.

Za konec predlagam, da vsem, ki so kakorkoli odgovorni za prometno politiko v tej državi, kupimo po en izvod računalniške igre Civilization, da dobijo vsaj malo občutka, kaj pomeni načrtovanje takšne infrastrukture, kot so ceste, v današnjem dinamičnem svetu, ki ga poganja neustavljiva sla kapitala po razmnoževanju.

Zastoj na obvoznici

26 09 2007

Včasih me situacije na cesti spravijo v dobro voljo. Večkrat sicer ne in me prej razjezijo, samo posamezni utrinki so mi pa prav posrečeno smešni.

Zadnjič peljem iz Šiške po obvoznici in tam nekje pri Brdu, ko se začne nekakšna šikana oziroma ovinek v levo ter omejitev hitrosti na 80 km/h, zagledam pred sabo dve dolgi koloni tako na voznem kot tudi na prehitevalnem pasu. Ampak pred kolono vozil ni nikogar. Nobenega avtomobila. Torej je zastoj nastal umetno. In ko bolje pogledam, na voznem pasu policijski avtomobil, kjer se očitno vozniku ni mudilo in se je držal do kilometra na uro natančno omejitve in voznik na prehitevalnem pasu se ni upal mimo njega, ker bi kršil predpis in bi ga verjetno kar na licu mesta aretirali. S tem je naredil cel zastoj, dolg kakih sto metrov ali prej več. Jaz malo pojačam radio in sem skoraj že mislil začeti brati kar med vožnjo časopis, da ne bi zaspal od dolgčasa. Ko se policista umakneta iz obvoznice, se promet sprosti in naenkrat nobene gužve več. Vsi živčni zopet po gasu.

Luštkano. Morda ideja, kako umiriti voznike na obvoznici. Pošlješ policiste, da se v pobarvanih službenih avtomobilih vozijo v krogu.

Sem pa se malo posvetoval z mojim štabom odvetnikov, kaj bi se zgodilo, če bi voznik na prehitevalnem pasu zapeljal mimo policistov recimo z 100 ali celo 130 km/h. Očitno nič. Ker če policijsko vozilo nima vgrajenega radarja, te ne morejo oglobiti kar tako za prekoračitev dovoljene hitrosti po občutku. Vedno se da dokazati, da je občutek sila varljiv, da so običajni merilci hitrosti v vozilih nenatančni, da na njih vpliva zemeljsko magnetno polje, relativna vlažnost, lunine mene in še kaj bi se našlo. Poleg tega je odčitek stanja na števcu lahko subjektiven, glede na kot pogleda. Tako sovoznik vidi bistveno drugačno hitrost kot sam voznik.

Včasih IGNORANTIO IURIS NOCET tekočemu prometu.

Pravilo 20 km/h

30 07 2007

Trenutno je spet aktualen problem velikega števila mrtvih na slovenskih cestah in zopet je v igri že videna rešitev tega problema. Še višje kazni za hujše prekrške ali povzročitev nesreče.

Sam se že več kot leto dni držim nepisanega pravila, da nikjer ne vozim več kot je omejitev plus 20 km/h. To v praksi pomeni, da recimo v strnjenem naselju vozim med 50 in 60 km/h (če ni dodatnih omejitev kot recimo pri šolah), če stoji tabla za naselje že tam, kjer ni hiš in je cesta pregledna, potem recimo vozim tudi 70 km/h do naselja. Izven naselja običajno omejitev 90 km/h ni problematična in tam se tega držim, na avtocesti pa mi je potovalna hitrost 130 km/h povsem ustrezna in tudi moj avto komaj pospeši do recimo 150 km/h. Kjer so postavljene dodatne omejitve in v tunelih se omejitev tudi držim natančno. Edina izjema so table za delo na cesti na avtocestah z omejitvijo 40 km/h, ker če bi se tega držal, bi me ostali šoferji na mestu linčali ali pa bi me strli med dvema tovornjakoma.

Lahko rečem, da sem v naselju s tem pravilom velikokrat antikatalizator prometa, še zlasti zjutraj, ko se vsem mudi v službo in se za mano nabere hitro kakšna kolona parih vozil. Pa to ni nikdar problem, ker nekateri hitri me prehitijo, večina pa pač vozi za mano in hitre zopet srečamo v kakšni koloni ali na semaforju.

V vsem tem času, kar se tega pravila držim, nisem bil nesreči niti blizu. Celo se ne spomnim, da bi prišel kdaj v situacijo, da bi bila zadeva vsaj približno kritična.

Do včeraj.

Južna Ljubljanska obvoznica v smeri za Novo Mesto med vstopom Vič in izstopom Center priključkom iz smeri Primorske in izstopom Vič, torej ta del, ki je bil v zadnjem času na remontu. Nekje ob pol šestih zvečer. Od odcepa za Postojno je ovinek v levo in omejitev 80 km/h, ki se jo zaradi gostega prometa držim. Potem pripeljem do dela ceste, kjer se kolona vozil iz smeri Primorska vklaplja na vozni pas. Sam se jim umaknem na prehitevalni pas. Potem pa v vzvratnem ogledalu zagledam vozilo, mislim da Renault Scienic, ki se mi naglo bliža z veliko hitrostjo ter mi tudi začne blendati. Ne desno se ne morem umakniti, ker se vozila vklapljajo na vozni pas in on to zanesljivo vidi, a kljub temu blenda kot utrgan. Moj avto pravih pospeškov nima, zato mu ubežati s pospeševanjem ne morem.

In to vozilo vozi potem povsem za mano, lahko rečem na razdalji enega metra in ne vidim več njegovih luči, pa čeprav vidi, da na desno ne morem, levo je zaščitna ograja. To jaz jemljem za osebni napad name in je isto, kot če nekdo z vso silo zamahne proti meni in ustavi pest tik pred spodnjo čeljustjo, za povrh se pa še bedasto smeji. Ne moti me če blendaš, samo DRŽI VARNOSTNO RAZDALJO dokler se ti ne uspem umakniti.

Ves čas napada gledam v vzvratno ogledalo in občasno pogledam v desno, ali se mu lahko varno umaknem.

Vsa vozila sem že prehitel in so za mano, razen enega, pri katerem pa ne vidim smerokaza da se vklaplja in tam je možnost, da se po skrajnem desnem pasu odpelješ naravnost do izstopa Vič. Pogledam v vzvratno ogledalo, kaj počne tip za mano in ker sem ocenil, da se vozilo na desni ne misli premakniti na vozni pas sem začel zavijati desno, da vozilu za mano ubežim. V desnem ogledalu ni ničesar, zavijam desno, potem pogledam še na hitro mrtvi kot in vozilo praktično tik ob meni vzporedno. Potrobi ter zadnji trenutek odvijem nazaj na prehitevalni pas.

Šok je tak, kot bi se dejansko z njim zadela.

Zaradi tega, ker bi skoraj povzročil nesrečo, sem imel tipa za mano dovolj in sem ga spustil potem naprej in mu z roko pokazal, če se mu je strgalo? Mislim da se je široko smejal, dve dami poleg njega sta mi kazali sredinca in tudi z obrazno mimiko nakazali, da ju situacija neskončno zabava.

Potem grem nazaj na prehitevalni pas in ga poizkušam dohiteti, samo seveda ne gre, ker moj avto kot rečeno nima nobenih resnih pospeškov. Ko ga po par sto metrih končno dohitim, ker je padel v kolono pred seboj, mu sedaj še jaz začnem blendati. Kar tako pobalinsko, kot je to počel očitno on in me pripravil do tega, da sem skoraj povzročil nesrečo.

In lahko povem, da sam vozne pasove vedno menjam skrajno previdno, spremljam ogledala da imam pregled situacije na cesti ter vedno pogledam mrtve kote preden spremenim smer.

Da pa bo dan popoln imam še to smolo, da ravno ko ga dohitim in mu blendam iz objestnosti, zagledam na voznem pasu ob moji desni še policijsko vozilo sredi kolone in policist si je verjetno mislil, da se je meni popolnoma utrgalo. Kar tako od vročine ali polne lune. Potem zapelje za mano in sem že mislil, da se bo začel filmski pregon kot jih gledamo iz ZDA, ko se potem helikopterji novinarskih ekip v želji po čim boljšem posnetku pregona med sabo zaletijo in modeli, ki snemajo tragične novice, postanejo še sami ena sama tragična novica.

Tokrat sem naredil skoraj usodno napako, ki je bila izključno posledica pritiska kamikaze za mano. In verjamem da je to njegov običajni stil vožnje. Pa proti hitrim na avtocestah nimam načeloma nič, razen da so zelo hitri nevarni zato, ker te lahko presenetijo, oziroma moraš pravilno oceniti njihovo dejansko hitrost. Če ni gostega prometa na cesti poblendajo, ti se umakneš in gredo mimo.

Samo ta tip je videl, da nimam kam!

Za dami, sopotnici v avtu, ki sta kazali sredince nekega pametnega sporočila nimam. Očitno po usklajeni reakciji ni bilo prvič in si je družba dalo malo duška po obvoznici in popoldanski siesti , ko je nedeljsko kosilo že zgnilo v njunih želodcih. Lahko jima samo priporočim, če kdaj usoda ne bo tako naklonjena in ju bodo rezali iz vozila, naj najprej pomigata s sredinčkom da preverita ali je kablaža od živčevja prek hrbtenjače do možganov še cela. Ker takrat pa ni nikomur od vas “temnih angelov usode” več do smeha.

Samo solze in vprašanje ZAKAJ RAVNO JAZ?

Kazni do sedaj pri nas še nisem plačal nikdar (lahko policija preveri v evidenci), na radar me tudi še niso dobili, vsaj ne da bi vedel in dobil vsaj sliko. Vožnja po pravilih in omejitvah je lahko zares varna šele takrat, ko velika večina osnovne omejitve upošteva, uporablja zdravo pamet pri vožnji in vozišča ne jemlje kot sodobno bojišče. Glede mojih izkušenj do sedaj in če odštejem ta primer lahko rečem, da se moje pravilo absolutne omejitve in zdrave pameti v praksi dobro odnese.

Tokrat je zdrava pamet pač zatajila. Ne pravilo.

Samo višanje kazni zanesljivo ne more imeti učinka, dokler ne bom poznal vsaj nekaj ljudi, ki so jim vzeli vozniško in še nekaj več ljudi, ki so dobili na dom položnico brez odpustka in to za znesek, ki jih bo udaril krepko po žepu in ko ne bomo za vse tri patrulje, radarje in kontrole prometa izvedeli takoj, ko prižgemo radio.

Do takrat število mrtvih tudi zaradi vse večjega prometa in slabih cest nikakor ne mora biti manjše.

Mimogrede če koga iz policije ali komunale zanima, v moji okolici opažam nov val nekontroliranega ludizma. Sedaj sem naštel že tri manjkajoče znake za začetek naselja (stoji samo še nosilni drog znaka) in več kot očitno to nekdo namerno uničuje. Morda celo misli, da se bo s tem branil če ga dobijo na radar. Češ da ni bilo prometnega znaka za naselje.

Doma zvečer na hitro preletim teletekst. Nesreča s smrtnim izzidom na Severni ljubljanski obvoznici.

Bom raje tiho.

Usodne rumove kroglice

25 05 2007

Jaz ko sklepam avtomobilsko zavarovanje nikoli ne razmišljam o tem, da se bom z avtom zares zaletel. Zato tudi nisem pozoren na papirje, ki ti jih predložijo ob sklenitvi zavarovanja in dolgočasnega, a pravno očitno spretno formuliranega teksta, nikdar še nisem prebral.

Do včeraj, ko sem slišal za primer, ki mi je pa dal misliti.

Nekdo posodi avto višjega razreda hčerki, ki se z avtomobilom zaleti v drug avto. Na obeh avtomobilih je škoda velika. Skupaj recimo za 20.000 evrov škode, če ne upoštevam še telesne poškodbe. In zavarovalne police so baje v tem primeru ničvreden kos papirja, ker ni povzročiteljica nesreče imela več veljavnega vozniškega dovoljenja ob povzročitvi nesreče.

Jaz sem bil prepričan, da obvezno zavarovanje krije v vsakem primeru škodo na drugem vozilu, za kasko zavarovanje pa nisem bil več tako zelo prepričan, ker je pač tam zadeva odvisna od zavarovalnice, drobnega tiska in raznih kombinacij.

To, da pozabiš recimo podaljšati vozniško dovoljenje, se verjetno lahko zgodi vsakemu. Pri meni recimo velja še nadaljnjih 40 let in bom sigurno pozabil, da je poteklo, ker bom takrat verjetno komaj še hodil, če bo spomin sploh še delal. V zgornjem primeru pa je bil problem predvidevam v tem, da novemu vozniku velja vozniško dovoljenje samo dve leti in ga mora potem podaljšati. Če pa si “mlad voznik” brez avtomobila, pa lahko hitro pozabiš, da je dovoljenje poteklo. Nekaj podobnega je tudi pri osebah z zdravstvenimi težavami, ko se tudi vozniško podaljša za krajše obdobje.

V zavarovalni polici pa je pri meni tudi napisano, da ne velja zavarovanje, če vozim pijan. Pri čemer kaj pomeni biti pijan določajo členi v ZVCP.

Potem me pa zaskrbi še drugič.

Baje imajo na Hrvaškem in še kje v zakonu določenih 0 promila alkohola v krvi. To na prvi pogled izgleda modro, saj alkohol povzroča nerazsodnost na cesti in nesreče. Potem se pa zamislim. Prvič, imam rad rumove kroglice (bomboni na katerih piše, da vsebujejo 5% alkoholnega polnila) in drugič, težko se odpovem kakšnemu pivu ali kozarcu vina tudi ko vozim. Pa zato ne vozim nič slabše.

In zavarovalnicam bi šlo verjetno ob taki določbi še bolj na smeh, kot se jim verjetno smeje že sedaj.

Po mojem (laičnem) mnenju in lahko da se motim, bi morali pri obravnavi primera uveljavljanja zavarovalne police upoštevati VZROČNO POVEZAVO med nesrečo in okoliščino kot je veljavnost vozniškega in prometnega dovoljenja ali alkoholiziranostjo.

Recimo za primer, če je meni preteklo vozniško dovoljenje pred tednom dni in sem ga pozabil podaljšati ter sem se zaletel v vozilo pred mano, ker je nekdo polil olje na cesto, za povzročitev nesreče nima veze to, da mi je poteklo vozniško, kar je v tem primeru čista birokratska napaka. Ne rečem, če bi imel prepoved vožnje motornega vozila kot kazen ali kaj podobnega. To bi potem še razumel.

In recimo, da imam popolno smolo in torpediram od zadaj Hrvatičevega Benttleya, ki potem razbije še kakšnega terenca BMW X5 predsednika države pred sabo. Pa saj jaz lahko celo življenje delam samo še da pokrijem stroške nesreče. Če me pa še tožita, ker sta si izpahnila vratova, mi ostane samo 30 tablet salvala ali pa žar in oglikov monoksid.

In nenazadnje, zakaj potem v priloženo pravniško solato k zavarovalni polici ne napišejo, da polica ne velja, če si kršil prometne predpise.

Ker potem pa ne bo skoraj nihče več mogel uveljavljati police. Saj tudi če pozimi pripelješ na led z 30 km/h in te zabriše v obcestno svetilko, si še vedno kriv po ZVCP, ker vožnje nisi prilagodil razmeram in hodil ob avtu peš.

Need for speed

19 03 2007

STOP POLICIJA. Prometno in vozniško prosim. Ste videli prometni znak za naselje? Omejitev je 50 km/h, radar vam je nameril 58 km/h.

Tako nekako karikirano izgleda klasična policijska radarska zaseda. Nanjo se ujamejo večinoma tisti, ki za volanom spijo ali pa mislijo, da mimovozeči vozniki “blendajo” z lučmi za lastno zabavo. Voznik, ki so ga ujeli na radar, je običajno vzoren državljan in družinski oče. Ko vozi, ne pije alkohola, cestnoprometnih predpisov se večinoma drži. V nedeljo vozi počasi in opazuje okolico. Težave ima zgolj z občutkom za hitrost, ker ni sposoben voziti, brez da gleda na cesto in tako ne more spremljati števcev na armaturi. Za vojaški sistem HUD sploh še ni slišal, če bi obstajal za civilna vozila, si ga zaradi omejenega proračuna in dotrajane Škode Felicije ne bi mogel niti privoščiti.

Tole pišem kot odziv na Dnevnikov objektiv, kjer so objavili prispevek o prometni varnosti na slovenskih cestah.
Ta ni dobra za razliko od dela vlade in smo baje zopet nekje na repu vseh lestvic.

Hitrost ubija. To nesporno drži. Policija razpolaga žal tudi z tako imenovanim geografskim informacijskim sistemom, krajše GIS, kjer ima grafično prikazano celotno cestno omrežje in z pikicami označene vse nesreče. V tem sistemu lahko vklapljajo posamezne plasti (layer), recimo nesreča s smrtnim izzidom, nesreča zaradi prevelike hitrosti, nesreča, kjer ej bil povzročitelj domačin iz radija 30 km …

Žal, slika pokaže kruto dejstvo, da poleg hitrosti, ki ubija, obstajajo kritični odseki, ki prispevajo večino smrtnih žrtev. Torej, ubija tudi slabo vzdrževano cestišče, morda napačna signalizacija, kolone tovornjakarjev na lokalni cesti in še kaj.

Sam odkar se vozim z avtomobilom opažam, da ljudje, ki se vozimo pogosto na istih odsekih, recimo v službo, poznamo do registrske tablice natančno lokalne “cestne divjake”, ki zdrvijo mimo tebe kot v filmskem pregonu. Večina teh “cestnih divjakov”, ne pade na radarske zasede, ker neprestano poslušajo radio HIT, natančno vedo, kdaj in na katerem mestu imajo policisti običajno zasedo, ker očitno komandir uporablja funkcijo kopiraj prilepi pri razporedu patrulj, poleg vsega pa jih spremlja neka neverjetna sreča, podobno kot recimo pijance. Za večino teh “cestnih divjakov” ljudski glas ve, da so povzročili že kakšno hujšo prometno nesrečo, morda tudi s smrtnim izzidom in da po nekem čudežu še vedno nadaljujejo z enakim načinom vožnje.

Vožnja po slovenskih cestah je zaradi ekstremov neprestani boj. Evo samo dva primera, ki sta mi pokvarila skoraj dan, iz zadnjega tedna.

Prvi primer. Pripeljem na cestninsko postajo na avtocesti. Razvrstim se skrajno levo, poberem listek in odpeljem. Dam smerokaz, da se premikam na desni vozni pas, vozilo je vzporedno z menoj, zato očitno smerokaza ne vidi. Ostanem na prehitevalnem. Za mano me dohiti neko drugo vozilo. Najprej se mi prilepi na rit tako, da ne vidim več njegovih luči. Potem se za nekaj metrov odmakne in blenda. Očitno na robu živčnega zloma. Jaz poizkušam pospešiti, da bi prehitel vozilo na desni, samo ne gre, ker tudi sam pospešuje enako hitro. Vozilo za mano blenda še naprej. Potem po kakšnih 50 do 100 metrov se uspem umakniti na desno, da nestrpnež zleti mimo.

Potem se poigram še sam. Gas pohodim do konca in se nalepim nestrpnežu … Ker ima bistveno boljši motor, se mi po kakšni minuti dovolj oddalji, da se lahko v miru umaknem nazaj na desni pas in se prepustim ležerni vožnji ob poslušanju radia HIT. Zanima me, če je kje na trasi kakšen radar ali kontrola.

Drugi primer. Peljem po ravnem odseku avtoceste. Hitrost med 130 in 140 km/h. Klasična potovalna hitrost. Dohitim dva tovornjaka z (ali morda tudi s) prikolicama. Njuna hitrost morda 80 km/h ali še manj. Drugi v koloni očitno sploh ne pogleda v vzvratno ogledalo, ampak preprosto pade na prehitevalni pas. Jaz pohodim zavoro, čutim kako preklaplja ABS sistem. Brez njega bi oddrsel naravnost pod tovornjak. Tovornjakarja se naslednjih nekaj kilometrov igrata. Ali bo drugemu uspelo prehiteti prvega. Ker je njegova hitrost le za nekaj km/h večja od hitrosti prvega, vozita vzporedno kilometer ali še več. Za mano kolona vozil, nekateri celo blendajo, kot da bi avtomobile vozili popolni moroni. Večinoma gre za drage naprave vrste Audi A4 ali več. Potem se tovornjakarja končno ponovno razvrstita oba na desni pas in kolona zleti mimo.

Tako izgleda vsakdanjik na naših cestah. Z ali brez policijskih patrulj.

Sedaj se začenja sezona motoristov. In zopet tedensko mrtvi motoristi, ki padajo kot muhe. Žal se večina na cesti tudi obnaša kot muhe. Za njih preprosto ne veljajo nobeni predpisi, vozijo vzporedno z avtomobili in igrajo svoj “casino royale”. Vsako leto veliko med njimi zadane glavno nagrado. Brezplačen odhod novim avanturam na proti na širokih belih poljanah Nebeškega kraljestva.

Sam osebno pa menim, da bi se dalo ravno s pomočjo motorjev umiriti promet na naših cestah in POLOVITI EKSTREME.

Policija sicer ima nekaj hitrih vozil opremljenih z radarji, vendar večino teh avtomobilov poznamo na pamet (srebrna športna Alfa 156 GTA, Opel vectra …). Ker so policisti državni uradniki, verjetno ni ravno pretiranega navdušenja, da bi se kdo zares izpostavljal nevarnosti, kajti vožnja avtomobila, ko sledi z radarjem na avtocesti dirkaču pri 240 km/h, je vse prej kot prijetno opravilo za državnega uradnika, ki morda sploh nima urejenega zdravstvenega zavarovanja.

Moj predlog je, da da policija nadzor prometa v koncesijo zasebnikom, ki bi potem z MOTORJI, opremljenimi z sodobno tehnologijo (radarji, kamere, night vision …), lovili EKSTREME. Prednost motorja je zlasti v njegovih boljši okretnosti, gibljivosti, večjih hitrostih, je težje opazen v prometu (low profile) in nenazdanje lahko učinkovito spremlja tudi motoriste, kar je za avtomobile zelo težavna naloga kljub solidni kubaturi.

Ti koncesionarji bi morali imeti nalogo, da lovijo samo ekstreme, po mojem tiste, ki prekoračijo hitrost za 20 km/h ali več oziroma na avtocesti za 40 km/h. To so zame prekoračitve, kjer nekdo postane “cestni dirkač” in ga je potrebno čim prej zaustaviti.

Koncesionarji ne bi smeli imeti pooblastil policije, da zaustavljajo voznika. Oni bi morali biti navadni vozniki z posebnimi pooblastili, da lahko prekoračijo omejitve, ko sledijo grešniku. Njihov rezultat dela je potem video posnetek z vsemi meritvami in parametri vožnje. Na podlagi GPS sistema bi se lahko natančno evidentiral odsek vožnje, radar bi beležil hitrost. Posebno prirejena oprema za nočno snemanje bi omogočila tudi nadzor ponoči.

Ti posnetki bi šli potem na policijo, ki bi proti prekrškarjem ukrepala. Če bi hotela? Ne, napisal sem ukrepala. Ne če bi hotela po lastni presumciji, ko potem stric pozna teto na GPU, ki dela za ne vem koga že.

In da. Prepričan sem, da bi se lahko v celoti financirali samo s svojim delom, kar bi bil še dodatni motiv, da bi lovili ekstreme sistematično in profesionalno, tako kot to znajo početi motivirani zasebniki.

V enem letu pa bi potem pogledali, kaj zopet pravi statistika in koliko je še modelov, ki te na avtocesti z nasmehom od ušes do ušes prehiti z 200 km/h ali več.

Prehiti te pa zato, ker je dobro stoječi privatnik, ki je namesto da bi prikazal dobiček davkariji, denar prelil v službenega cestnega dirkalnika McLaren. Zakaj potrebuje McLarna za službene potrebe in kje nastopa v poslovnem procesu davkarijo ne zanima. Ker se trenutno pogovarja z Vido, davčno svetovalko 21 stoletja.

http://pcmedia.gamespy.com/pc/image/article/673/673889/need-for-speed-most-wanted-20051206050311561-000.jpg

Grafika: Need for speed – most wanted

Opomba za medijskega inšpektorja: “Need for speed” pomeni potrebo po hitrosti. :)

Napačna smer

13 03 2007

Pri nas je eden od nacionalnih športov tudi vožnja v napačno smer na avtocesti, ki se vedno začne z izbiro napačnega pasu za vstop na avtocesto.

Pred več kot dvajsetimi leti se je smrtno ponesrečil sosed, s katerim smo skupaj igrali košarko na njihovem dvorišču. Vračali so se iz mature njegovega brata in se na Brezovici čelno zaleteli v nekoga, ki je prišel na avtocesto v napačno smer.

Pred desetimi leti je “Casino Royale” za malo zgrešil mene.

Vračal sem se iz smučanja. Na ljubljanski obvoznici je bila zvečer gosta megla. Na Brdu opazim, da se luči avtomobila bližajo iz napačne smeri in so čedalje bližje. Ko so bile že čisto blizu, sem instiktivno zavil na odstavni pas. Avto je zapeljal nekaj metrov mimo mene in se potem čelno zaletel v Cliota za mano.

Naslednji dan v časopisu opazim med črno kroniko kratko novičko, da se je zgodila nesreča s smrtnim izzidom na obvoznici.

Hitrost je bila zaradi goste megle takrat zelo nizka. Morda 60 km/h. Kljub temu nesreča s smrtnim izzidom, kot se temu uradno reče.

V zadnjem času so vzdrževalci avtoceste namestili veliko tabel “napačna smer” v opozorilo tistim, ki izberejo “napačno smer“. Žal v gosti megli ali če si hudo vinjen, te table pomenijo očitno premalo in kljub temu se dogaja, da ljudje zapeljejo v napačno smer.

Moj predlog je, da bi na koncu izvoznega pasu iz avtoceste (na začetku napačne smeri) namestili senzor smeri gibanja. Če ugotovi, da je vozilo zapeljalo v napačno smer, se najprej vklopijo močne rdeče rotirajoče luči ob cesti. Čez nekaj deset metrov nov senzor ugotovi, da se vozilo ne ustavlja in pelje naprej.

Potem se iz vozišča dvigne naprava, ki jo pozna policija za zaustavljanje vozil (ljubkovalno imenovana Stinger). Pokončno postavljeni žeblji, ki voznika na silo ustavijo tako, da mu predrejo gume. :)

Povezave:
- Roadtraffic-technology.com
- Spike Systems
- DARS

Žalostna usoda nekega znaka

12 02 2007

Pred kakšnim letom so na lokalni cesti izven naselja delali nov most čez potok in speljali obvoz prek pontonskega mostu, da so dela na novem mostu nemoteno potekala. Seveda so promet uredili z dodatno signalizacijo, oziroma prometnimi znaki, ki opozarjajo na delo na cesti in omejijo promet na 11 metrov na sekundo (bivših 40 km na uro).

Ko so bila dela končana in je promet stekel prek novega mostu izven naselja sem opazil, da so ostali vsi prometni znaki na istem mestu in jih je očitno nekdo PREPROSTO POZABIL. Najprej sem naivno mislil, da se bo kdo spomnil, da mu manjkajo prometni znaki. Pa mine teden, mesec in nič, znaki ostajajo. Potem sem maivno upal, da bo kdo vsaj med letno inventuro pogrešal štirje prometne znake, pa tudi nič.

Vedno ko sem se peljal po tej cesti, nisem dejansko vedel, ali naj hitrost zmanjšam na 11 metrov na sekundo, ali pa naj sklepam logično, da je nekdo prometni znak preprosto pozabil in pripeljem čez most z 25 metri na sekundo (biših 90 km/h). Tu je potem še vseprisoten strah, da bo nek miličnik oziroma po novem policist, ki še ni dosegel norme za mesečno uspešnost, prišel na idejo in postavil radar za znakom in bom tako skoraj ob vozniško dovoljenje zato, KER JE NEKDO POZABIL PROMETNI ZNAK.

No pred nekaj dnevi, morda tedni, pa sem opazil, da je nekdo prišel na genialno idejo. Prometni znak je preprosto podrl v bližnji kanal, kar je tudi dokumentirano na posnetkih. Briljantno. Vredno posnemanja.

http://shrani.si/files/znak1t8np.jpg

http://shrani.si/files/znakt8nq.jpg

V zvezi z prometnimi znaki moram tudi priznati, da mi ni jasno, kdo vse lahko v tej državi prometne znake namešča in če sploh potrebuje kakšno soglasje, ker opažam, da nekateri preprosto pred hišami namestijo kar svoj znak z omejitvijo, pa čeprav morda včasih tudi upravičeno.

Da pa komedije z prometnimi znaki še ni konec, še semafor, ki zopet ureja promet zaradi dela na cesti. Ko dela na cesti ne potekajo, recimo med dela prostimi dnevi in ponoči, semaforja ne ugasnejo, ampak ga preprosto obrnejo stran, nekam na njivo.

http://shrani.si/files/semafort8no.jpg

Ko sem se prvič takole pripeljal po cesti ponoči in zagledal, da semafor dela, mi v prvem trenutku ni bilo jasno, ali ga je kdo zanalašč obrnil v drugo smer in dejansko semafor dela ter lahko naletim na kakšnega lokalnega dirkača, ki bo imel zeleno luč, čelno. Potem sem nekako po neumni logiki prometnih znakov in povsem amaterskega pristopa do signalizacije zaključil, da ima semafor akumulatorsko napajanje in preprosto verjetno nima gumba za vklop in izklop.

Druge logične razlage trenutno še nimam.

Pet zvezdic (*****)

Odvzem vozniškega dovoljenja

15 01 2007

Moje mnenje je, da je odvzem vozniškega izpita neprimerna sankcija in verjeno tudi neustavna.

Namreč po anologiji, bi recimo nekdo, ki konča srednjo gostinsko šolo in dela kot kuhar ter zardi nepazljivosti zažge kosilo, bil potem v skladu z doktrino MNZ oziroma Policije kar ob potdilo o končani izobrazbi.

To je zame neumnost. Logično je, da obstaja kazen prepoved vožnje motornega vozila za določen čas, ne pa, da mora žrtev ponovno na vozniški izpit in seveda kar je bistveno, zopet plačati vse ure vožnje ter stroške izpita, pa čeprav ima lahko več 100000 km vožnje za sabo brez nesreče.

Kot dokazuje praksa in tekoči števec mrtvih na slovenskih cestah, se zaradi spremembe zakona števil praktično ne spremeni in torej kazni na to neposredno nimajo skoraj nobenega vpliva.

Torej je vzrok, da imamo tako skrajno kazen v zakonu, nekje drugje. Morda lobij avtošol, z povezavami do MNZ (zgolj ŠPEKULIRAM, ker ne marajo, da ji kdo PREČITA)?

Prometi znaki

15 01 2007

Ne vem kdo je zadolžen za prometne znake (verjetno DARS), samo priključek Ig na ljubljansko obvoznico ima po mojem mnenju zavajajočo oznako za smer Maribor. Namreč priključek v smeri Zagreb ima samo oznako Zagreb, medtem ko je priključek za Maribor naveden tam, kjer je vhod na obvoznico za smer Kranj in Postojna.

To pomeni, da kdor se ravna po znakih za smer Maribor, naredi cel krog po obvoznici do razcepa Kozarje, namesto polovice krajše razdalje v smeri Zagreb in potem predor Golovec.

Teh primerov je še nekaj. Očitno gradijo ceste hitreje, kot lahko zabijajo nove prometne znake.


Follow

Get every new post delivered to your Inbox.

Join 27 other followers

%d bloggers like this: