Archive for the ‘Predlogi vladi’ Category

Sami moški

16 11 2018

Moje spoštovane sodelavke se mi privoščljivo smejejo, ker je moj predlog za Poenotenje dodeljevanja priimkov ob sklenitvi zakonske zveze na portalu predlagam.vladi.si grdo pogorel in sem ob treh glasovih ZA dobil kar 36 glasov PROTI.

Smo pa kljub vsemu skupaj ugotovili, da manjša težava s tem v zvezi pa vendarle obstaja.

SURS (Statistični urad RS) ugotavlja sledeče:

“Slovenija je ena izmed držav z najnižjim številom porok, to merimo s številom na 1.000 prebivalcev. Danes ta indeks znaša 3 poroke na 1.000 prebivalcev, kar pomeni približno 6.500 porok na leto. To je skoraj 10.000 manj od leta 1965,” je navedel Tomaž Smrekar in navedel že obratno gibanje pri vprašanju ločitev: “Tu kazalec merimo na 1.000 sklenjenih zakonskih zvez. V tem trenutku je ločitev 376, leta 1990 jih je bilo 218, leta 1965 pa 122. Položaj je torej popolnoma drugačen, kot je bil nekoč.”

S takim tempom čez 50 let seveda ne bo več nikakršnih težav z ločitvami, ampak ne zato, ker bodo srečno poročeni pari živeli skupaj do smrti, temveč zato, ker ne bo nobene poroke več. Zakaj pa bi se nenazadnje kdorkoli še poročil, če pa ve, da se bo statistično gledano sigurno tudi ločil in da bo imel zaradi poroke s tem samo še več težav ob ločitvi in še višje stroške za razne kvalitetne odvetnike, ki imajo po možnosti dobre zveze pri sodnikih?

V osnovi jaz vidim glavni problem v tem, da so ženske z razvojem te družbe dobile moške lastnosti oziroma tu nekih velikih razlik med spoloma ni več, tako kot so bile nekoč. So ambiciozne, borbene, karieristične, samozavestne, pohlepne, preračunljive, samozadostne, pohotne, nezveste, izobražene, pametne in tako dalje (moja sodelavka sicer temu reče strokovno ženska emancipacija). Torej če odmislimo telesne razlike smo v bistvu sedaj vsi “moški” in tako ne glede na spolno usmerjenost neke vrste mentalni homoseksualci.

Sodelavke so me sicer opozorile, da smo moški pa kljub vsemu še vedno bolj poraščeni oziroma kosmati. Ampak če gremo gledati v kakšnega Big Banga ali podobno trgovino s tehničnim blagom opazimo, da je oddelek z brivniki in depilatorji za ženske enako velik, ali pa celo še večji, kot je oddelek z moškimi brivniki.

Torej kdo je tu bolj poraščen?

Vem da samo sprememba dodeljevanja priimkov ob poroki tega problemčka ne more rešit, ker so vzroki za to drugje. Bi bilo pa vsaj zabavno za videt ženske z desetimi priimki ali še kakšen več.

 

Advertisements

Obvezna uporaba registratorjev delovnega časa v javnem sektorju

06 11 2018

Nov dan nov predlog na portalu predlagam.vladi.si. Zadnje čase imam sicer težavo že s tem, da moderatorji moje predloge sploh potrdijo in tako dajo ljudem možnost glasovanja. Ampak vsak se prej ko slej zlomi, če ga dovolj dolgo polivaš z vodo (ta tehnika se imenuje strokovno waterboarding).


Predlagam, da se z nekim predpisom predpiše, da je uporaba registratorjev delovnega časa obvezna za vse zaposlene v javnem sektorju in ne samo za zaposlene v ožji državni administraciji.

Kakor mi je znano, se za registracijo delovnega časa marsikje še vedno ne uporablja elektronskih registratorjev, ponekod pa so si izmislili celo tak sistem registracije, da ta velja zgolj za nižje zaposlene, ne pa tudi za razne funkcionarje in ostale privilegiranci tega sistema. Marsikje ti privilegiranci jemljejo registracijo delovnega časa kot nekaj ponižujočega, kar ne pritiče njihovemu statusu. Vendar vsi ti zaposleni so plačani iz našega denarja, torej denarja davkoplačevalcev in mi jih ne plačujemo za poziranje, ampak zato, da opravljajo svoje delo v splošno korist (tako kot nekateri zaporniki).

Zakaj ne bi imeli elektronske registracije delovnega časa za vse zaposlene tudi po bolnišnicah, na tožilstvu, sodiščih, v šolah? Kaj so ti zaposleni res kaj drugačni od delavke za šalterjem na upravni enoti, ki ne sme niti na toaleto brez dovoljenja nadrejenih!? Bodo sodniki sodili res kaj manj neodvisno, če bomo davkoplačevalci vedeli, kakšna je njihova dejanska prisotnost na delu?

Tako pa krožijo v javnosti razne zgodbice kako nekateri privilegirani javni uslužbenci tak sistem brez nadzora masovno zlorabljajo in hodijo med delovnim časom ven na fitnes, na masaže, po nakupih, sedijo ure in ure v gostilnah ali mimogrede naredijo še kakšno operacijo v zasebni kliniki, čeprav so v tistem trenutku dejansko fiktivno prisotni v javnem zavodu na strošek davkoplačevalcev (ja, dajmo si zatiskati oči).

opice
vir: thepeoplesview.net

Seveda je dejstvo, da sami registratorji delovnega časa še ne pomenijo, da zaposleni v tem času res delajo, ali da delajo strokovno in učinkovito. Je pa to bolje kot nič in vsaj preprečijo, da bi zaposleni med delovnim časom hodili na fitnese in posedali po bifejih, čemur je namenjen v razvitih družbah prosti čas. Razen seveda če ne želimo biti čisto navadna banana država?

Moram pa poudariti, da nisem lastnik, niti nimam deleža v podjetjih, ki se ukvarjajo s sistemi za obvladovanje delovnega časa, tako da tu je moj interes zgolj učinkoviti javni sektor v našo skupno korist. Zaradi mene se za te projekte lahko razpiše tudi javni razpis na nivoju EU in se nanj lahko prijavijo tudi tuja podjetja.


Pod to idejo pa bi lahko sodila sledeča misel:

RED IN UREJENOST POGOJUJETA
PREDVIDLJIVOST.
PREDVIDLJIVOST POGOJUJE
SVOBODO.

Pričakujem, da bodo vsi zaposleni dokazljivo delali šest ur in pol na dan. Da ne bodo le prisotni v službi, ampak bodo delali storitve.

Samo Fakin, minister za zdravje

Omejitev kratkoročnega oddajanja nepremičnin

02 11 2018

Tale ideja sicer v originalu ni moja, je bila pa objavljena na spletni strani Financ kot odgovor na moj komentar in se mi zdi vredna poskusa na portalu predlagam vladi.

Sama ideja pa se nanaša na širši problem pomanjkanja stanovanjskih nepremičnin zlasti v Ljubljani in na dejstvo, da bodo lastniki stanovanj v Ljubljani, ki v njih živijo in katerih stanovanja ne služijo neki pridobitni dejavnosti ali oddajanju, z novim nepremičninskim davkom obdavčeni bistveno bolj kot drugje.

Seveda eden klasičnih argumentov za predlagano ureditev je, da kdor si pač ne more privoščiti drage nepremičnine v Ljubljani pa naj gre živeti kam drugam. Ampak z razvojem masovnega turizma se lahko čez nekaj časa zgodi, da v Ljubljani praktično ne bo več stanovalcev, ampak bodo večino nepremičnin komercialno oddajali tujim turistom, vse to pa bo v lasti peščice najbogatejših. In tako bodo stara, socialistična blokovska naselja iz filma Sreča na vrvici postala mondena hotelska naselja v upravljanju Airbnb.


Dejstvo je, da se z razmahom masovnega turizma nekatera mesta spreminjajo v nekakšne filmske kulise, ki praktično niso več primerne za življenje tako zaradi gneče, kot tudi zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Primeri takih mest v naši okolici so recimo Dubrovnik, Benetke in Barcelona. 

Ljubljana je na lepi poti da se priključi tem mestom, saj gredo cene nepremičnin v nebo zlasti zato, ker se številne nepremičnine kratkoročno oddajajo turistom prek Airbnb in podobnih storitev, s čimer se da seveda dobro služiti ob tako visokem povpraševanju in brez resne regulacije. Nekomu, ki živi v Ljubljani v socialističnem stanovanju, na 50 m2, ki ga Gurs ceni na 150.000 € prav nič ne pomaga, da sosedje v bloku dobro služijo s kratkoročnim oddajanjem nepremičnine, ker on v tem stanovanju živi, tako kot nekdo v Celju ali Mariboru. Pa vendar bo moral lastnik Ljubljanske nepremične po novem plačati bistveno več davka na nepremičnine, ker je pač Ljubljana postala zaželena turistična destinacija. 

Ker bivanjskih nepremičnin primanjkuje je moj predlog ta, da se z zakonom v takih “turističnih krajih” omeji število možnih nepremičnin za kratkoročno oddajanje oziroma da se postavi ustrezne kvote, ker sicer se zna zgoditi, da se k filmskim kulisam doda čez nekaj let še Ljubljano. Samo to bo pa potem mrtvo mesto, polno turistov, ki bodo delali sebke in jedli v dragih restavracijah, živeli pa v retro socialističnih blokovskih naseljih prek Airbnb, česar si pa po moje nihče ne sme želeti.


Naj dodatno utemeljim moj predlog, da bi jasen tudi tistim, ki mi bodo morda po uradni dolžnosti morali odgovoriti, da v tem predlogu ni smisla.

Prvič, infrastruktura, namenjena turistom v večjih mestih, so hoteli in hostli. Na tak način se ima jasen pregled nad turističnimi kapacitetami in se lahko regulira število turistov, da zadeve ne postanejo neobvladljive in predvsem nočna mora za stanovalce v teh mestih. Ko so kapacitete zapolnjene je potrebno kam drugam na dopust. S storitvami oddajanja navadnih stanovanj kot je Airbnb se ta sistem v temelju poruši.

Drugič, današnji instant turizem poganjajo mediji. Če recimo par večjih spletnih medijev da Ljubljano med top turistične destinacije na svetu to pomeni, da bo verjetno prišlo sem dodatnih par sto tisoč ali še več turistov, ki bodo naredili sebka ob Zmajskem mostu, na Ljubljanskem gradu in na Tromostovju, potem pa bodo morda v istem dnevu odšli delat sebka še v Bled na grad in morda v Piran na Tartinijev trg. Ampak seveda na tak način ne bodo o Sloveniji izvedeli praktično ničesar. In instant turisti so kot kobilice.  Dokler jih je obvladljivo malo se ti zdi fino, ker prinašajo denar in zaslužek, ampak ko pa gre njihovo število prek vseh razumnih meja postanejo klasična nadloga, ki se je ne da enostavno znebiti!

Če se dovoli masovni obseg kratkoročnega oddajanja nepremičnin prek servisov kot je Airbnb se v večjih turističnih krajih kot je Ljubljana zgodi, da preprosto zmanjka stanovanj za živet, ker se bistveno bolj splača vsem oddajat stanovanja turistom na poti v Benetke za par dni in stanovanja postanejo tako klasična investicija, ki prinaša prihodke in ustvarja dobiček, ne pa nekaj, kar ljudje potrebujejo za živet in da imajo streho nad glavo, kot se temu pesniško reče.

Ampak komu jaz to sploh razlagam? Verjetno spet nekim pripravnikom, ki jim dajo za pisat odgovore, zakaj so moji predlogi v bistvu zanič.

Poenotenje dodeljevanja priimkov – vmesni rezultat

25 10 2018

Po dveh dneh od objave na portalu predlagam.vladi.si je moj predlog dobil 23 glasov proti in 1 za. Torej potrebujem še 14 glasov za da bo moral moj predlog obravnavati pristojni organ in utemeljeno obrazložiti, zakaj gre tudi tokrat za čisto neumnost. Ponudba sirov burek za glas ZA pa seveda še vedno velja. Do 6.11.2018 je še nekaj časa in rezultat se lahko še bistveno spremeni.

Moram pa izpostaviti komentar, ki ga je objavila uporabnica z imenom Centri na portalu pod mojim predlogom.


Dragi Dr. Onyx!

Podali ste v vseh pogledih čudovit predlog! No, genialen predlog celo.

Zelo se mi dopade transparentnost odnosa, ki bo ob skorajšnji uveljavitvi Vašega predloga postala obvezna. Živimo namreč v času, ko so ljudje vse manj iskreni in vse manj pristni. To vpliva na vse ravni našega življenja – in seveda ne pozitivno. Odseva se tudi v (ne)zadovoljstvu ljudi in nenazadnje v partnerskih zvezah. Družbena omrežja omogočajo skrivanje za vzdevki, javno žaljenje in brezsramno vedenje, ki je vredno vsega obsojanja. Le posamezniki z visoko razvito moralo so se sposobni temu odreči (in celo predlagati tak koristen predlog!), se partnerju predati ter zaživeti polno in iskreno skupno življenje. Točno to bo bo omogočila uveljavitev Vašega predloga, ki ga v celoti podpiram!

Naj ob tem še navržem, da moje celotno ime vsebuje le en priimek in sicer ta, ki mi je pripadel po očetu. Upam, da boste v tem prepoznali potencial, kandidirali za predsednika in ob morebitnem iskanju Prve Dame našli tudi primerno kandidatko.
Lepo Vas pozdravljam.


Ob takšnem komentarju ostanem preprosto brez besed. Ko sem tole bral sem nehote vstal kot ob poslušanju državne himne.

Vsaj omembe vredna sta pa še ta dva modra spodnja komentarja:


Samo ugibam lahko, kolikokrat je bil poročen Pablo Picasso s polnim imenom Pablo Diego José Francisco de Paula Juan Nepomuceno María de los Remedios Cipriano de la Santísima Trinidad Ruiz y Picasso. Ali pa morda njegova mama.


Lahko bi dodali še možnost izbrisa priimka proti plačilu – npr. 1000 EUR za en izbrisan priimek. Bi še država imela kaj od tega 🙂


Sploh možno izbrisa priimka proti plačilu ustreznega zneska se mi zdi super ideja, ker se s tem še polni proračun, da bo denar za Erjavčeve upokojence in 22e člene.

predlagam.vladi.si (in.ne.uspem)

23 10 2018

Med urejanjem arhivov sem naletel na še en moj predlog, ki sem ga dne 20.02.2012 objavil na portalu predlagam.vladi.si z naslovom Predlog ukinitve Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja (KPDR). 

Predlog gre takole…


Predlagam, da Vlada RS ukine Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja (KPDR) ali pa vsaj temeljito spremeni sestavo te komisije.

Namreč že bežen pogled na članstvo v tej komisiji kaže, da so člani te komisije večinoma javni uslužbenci, ki so zaposleni na delovnih mestih, kjer se sprejema odločitve, zoper katere se vlagajo pritožbe (kadrovske ali pravne službe). To v praksi pomeni, da odločajo o pritožbah na svoje lastne odločitve, kar pa ne more biti ne pošteno, kot tudi ne nepristransko in takšna komisija po mojem trdnem prepričanju ne more opravljati svoje vloge.

Ta komisija mene spominja na delovanje Zdravniške zbornice, za katero je večini državljanov jasno, da ne more nepristransko soditi o napakah svojih kolegov zdravnikov.

Nenazadnje tudi pravosodni sistem pozna pojem okuženosti, če je vpleteni sodnik povezan z obravnavanim primerom in se zahteva, da se v takem primeru iz procesa izloči. Če bi sodišča delovala na tak način, kot Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, potem bi lahko o pritožbi na sodbo odločal isti sodnik, ki je sodbo spisal, kar pa je za demokratične družbe nesprejemljivo.

Zato kot rečeno predlagam, da se taka komisija ali ukine, ali pa spremeni njeno kadrovsko sestavo tako, da bo le ta lahko o pritožbah odločala strokovno, pošteno in nepristransko.


Predlog je dobil sicer 9 glasov, kar je bilo ravno za enega premalo, da bi moralo zopet pristojno ministrstvo spisati odgovor, zakaj je tudi ta predlog čista traparija, ker je vse v najlepšem redu in primerljivo z ostalimi državami EU.

Iz lastnih izkušenj lahko povem, da so takšne komisije ponavadi sestavljene iz privilegirancev, ki nimajo nikakršne integritete oziroma menijo, da je pojem integriteta izvira iz matematičnega pojma integral. Člani teh komisij pa si ponavadi za svoje “strokovno delo” dajo izplačat še razne dodatke, kot je poveča obseg dela in to samo zato, ker imajo lahko po uradni dolžnosti državljane za bedake. Ta povečan obseg dela pa gre ravno iz žepov teh državljanov (davkoplačevalcev), ki jih imajo za bedake.

Poenotenje dodeljevanja priimkov ob sklenitvi zakonske zveze

23 10 2018

Moj nov predlog na portalu predlagam.vladi.si:


Kot sam opažam se danes zelo veliko parov ali sploh ne poroči, če pa se že poročijo pa se potem hitro tudi ločijo oziroma ne zdržijo prav dolgo skupaj. Po mojem mnenju je temu tako zato, ker si velika večina sploh ne zna poiskati ustreznega partnerja oziroma jih pri iskanju partnerjev vodi zgolj strast in vizualna privlačnost, kar pa ponavadi prej ko slej (slej ko prej) mine in če ni skupno ničesar drugega, potem seveda tak zakon ne more stati inu obstati.

Predlagam Vladi RS, da se predpiše z nekim predpisom, kako se ob poroki določajo priimki zakoncev in da to ni več prepuščeno prosti izbiri, tako kot sedaj. Moja osnovna ideja je, da moški po poroki priimek obdrži, ženska pa možev priimek doda k dekliškemu.

Primer:

Poročita se Janez Novak in Ančka Špec. Po poroki Janez Novak ostane Janez Novak, Ančka pa je Ančka Špec Novak. Genialnost te moje ideje je pa v tem, da ko se par loči in si ženska išče novega moškega že iz priimka veš, kateri po vrsti si. Torej če ima ženska že deset priimkov zelo verjetno pomeni, da se z enajstim ta niz ne bo končal in da za tabo pride tudi dvanajsti.

Odprto vprašanje je, kakšen priimek naj imajo otroci, ki se rodijo v taki zakonski skupnosti. Verjetno je najbolj smiselno da ohranijo samo priimek očeta, ker sicer bodo potem imeli že takoj v štartu dva priimka oziroma se zmeda s priimki samo še množi.


Da bo moralo pristojno ministrstvo pripraviti odgovor, zakaj je moj predlog čista bedarija nujno potrebujem vsaj 10 glasov podpore. Ne želim zabresti na močvirnato področje korupcije, ampak koga pa bi bil pripravljen peljati tudi na pijačo ali sirov burek, če moj predlog podpre (to seveda ostane med nama!).

Moram pa reči, da sem s to idejo med sodelavkami doživel precej oster odziv; ena me je celo označila za šovinista, češ, zakaj se potem tudi ženske priimke ne bi dodajalo moškim ko se ti poročijo. Samo moram v svoj zagovor povedati, da sem večkrat preigral tudi ta scenarij, vendar se mi je vedno zataknilo pri otrocih; torej kakšen priimek pa naj imajo v takem primeru otroci? To, da ima nekdo po petih generacijah od uvedbe mojega predloga več kot deset priimkov se mi ne zdi ravno smiselno. Pa še MNZ bi imel velike težave z centralnim registrom prebivalstva, ker bi moralo biti v bazi polje za Priimek definirano kot:

char myPriimekArray[100 MB];

Kot pa opažam na portalu sem že prvi dan po objavi predloga dobil 9 glasov proti in niti enega za. Sploh pa zmaga komentar neke Štefke (Stefanije), kateri se je zapisalo med drugim tudi tole:

Zna bit res problem, če si 12 zakonski mož po vrsti, čeravno menim, da je pri genialcih* problem ravno obratne narave – težko je postati mož št. 1.

* pod genialce očitno šteje tudi mene?

predlagam.vladi.si (in.se.osmešim)

10 10 2018

Včasih mora človek citirati tudi samega sebe.

Tole spodaj je zapis, ki sem ga 20.02.2012 oddal na portalu predlagam.vladi.si  z naslovom Sprememba načina kadrovanja v javni upravi. Ta predlog je na portalu prejel 16 glasov za in nobenega proti, kar je bilo ravno še dovolj, da je moral pristojni organ pripraviti odziv, zakaj je ta predlog po njihovo čista bedarija, ker problema, ki ga jaz in preostalih 95% državljanov vidim preprosto NI!

Sam odgovor pristojnega organa je pa vsaj zame mučno že samo prebrat, kaj šele razumeti vso genialnost napisanega. V bistvu če karikiram v odgovoru piše, da po naše zunaj sije sonce, vi pa vidite meglo in dež.  Menimo da sije sonce. 


Nedavna raziskava Evrobarometra je pokazala, da kar 95% slovenskih državljanov meni, da je korupcija resen problem v Sloveniji, kar državi ne more biti v ponos, saj se tako velik odstotek državljanov ne more motiti.

Eno izmed področji, ki močno vplivajo na takšno razmišljanje o korupciji, je nedvomno kadrovanje v javni upravi, saj je postalo splošno znano, da je večina kadrovskih razpisov “fingirana” oziroma je izbran kandidat znan vnaprej. S poglabljanjem gospodarske krize in naglim večanjem števila brezposelnih se odstotek takih razpisov samo še povečuje. Večinoma so v takih primerih izbrani razni znanci zaposlenih v kadrovskih službah ali tistih, ki imajo moč vpliva na izbiro kandidata,vsi ostali prijavljeni kandidati pa nimajo praktično nobene možnosti, pa čeprav gre za delovna mesta, ki se plačana iz javnih sredstev. Obstaja pa tudi velika verjetnost, da je kdo za razpisano delovno mesto v javni upravi pripravljen tudi plačati nekomu, ki o tem lahko odloča, čeprav mi ni znano, da bi bil kakšne tak primer odkrit. Gre pa tu seveda za znan problem, da je takšno početje obema vpletenima stranema v interesu, kar močno otežuje odkrivanje takšnih primerov.

Na tak način vodenja kadrovskih razpisov se poleg občutka skorumpiranosti povzroča prijavljenim kandidatom tudi nepotrebne stroške, saj pišejo vloge in hodijo na razgovore, ki služijo zgolj pravnemu pokritju postopka izbire. Nenazadnje pa stroška s tem nimajo samo prijavljeni kandidati, saj se da povsem konkretno tudi oceniti stroške raznih fiktivnih razgovorov s 50 ali več prijavljenimi kandidati, kajti javni uslužbenci, ki sedijo v takih komisijah, ponavadi to počno v okviru svojega rednega delovnega časa.

Zato predlagam Vladi RS, da se za vsa delovna mesta v javni upravi spremeni način kadrovanja in sicer tako, da komisijo za izbor kandidata sestavljajo predstavnik organa oz. inštitucije, ki objavlja razpis in je zadolžen za pripravo vseh strokovnih podlag in meril za izbiro, ter vsaj dva naključno izžrebana predstavnika drugih organov (lahko kadrovskih služb), ki z razpisom nista povezana in lahko poskrbita, da kadrovski izbor poteka korektno in so vsi prijavljeni kandidati enakovredno obravnavani.

Menim da bi moralo tudi državi biti v interesu, da izbere najboljše možne kandidate, ne pa znance, ki ponavadi v delovno okolje vnašajo samo nestrpnost, saj so tako izbrani kandidati običajno tudi drugače privilegirani.

Nad tako izpeljanimi kadrovskimi razpisi bi morala po mojem mnenju bdeti strokovna komisija, oblikovana morda pri na novo ustanovljenem Ministrstvu za pravosodje in javno upravo, ki bi imela za nalogo, da prouči vse morebitne pritožbe nad izbirnimi postopki, prav tako pa bi imela taka komisija pravico, da naključno izbere posamezne kadrovske postopke, jih podrobno prouči in morebiti zahteva dodatna pojasnila, če bi se izkazalo, da obstaja kakršenkoli dvom v korektnost izpeljave kadrovskega razpisa. V primeru, da bi taka komisija odkrila nepravilnosti v postopku, pa bi morala imeti pristojnosti, da proti odgovornim uvede disciplinske postopke.

Slovenija ima mislim da samo dve možnosti. Ali zelo hitro začne sanirati obstoječe stanje, ali pa gre strumno naprej po Grškem scenariju in v tem primeru nas vse skupaj čakajo zelo težki časi.


Naslednja recesija zanesljivo enkrat pride, saj so finančne krize znan in ciklični pojav. Vprašanje je samo, ali v času, ko imamo za to možnost, naredimo vse potrebno, da krizo čim lažje preživimo.

Seveda obstaja pa možnost, da je tokrat drugače, samo ta je pa zelo majhna. Cikličnost namreč pomeni, da se nekaj ponavlja, torej enkrat spet pride.

Birokratski nepotizem

09 10 2018

V enem izmed zadnjih prispevkov sem omenil, kako je Rusija postala nekakšna odpadniška država, ki s svojimi izpadi vzbuja nelagodje in kot taka nikakor ni država, ki bi jo bilo vredno posnemati! V časniku Finance so v enem izmed člankov uporabili v zvezi z Rusijo izraz nepotistični kapitalizem, ki mislim da zelo lepo opiše stanje v tej državi, saj gre za sistem, kjer sta tesno povezana politika in gospodarstvo in tak sistem je v bistvu na dolgi rok za državljane te države še slabši, kot pa je bil ponesrečen eksperiment s komunizmom.

Kakor sam opažam se tudi pri nas mnogim kolca po takšnem sistemu, saj se vidijo ali na strani oligarhov, ali pa na strani politične elite, ki omogoča sistem “kapitalističnih” oligarhov  in je seveda za to bogato nagrajena!

Vprašanje pa je ali si tak sistem pri nas res želimo in ali ni vredno storiti vse, čisto vse kar je v naši moči, da to preprečimo?

V tem prispevku bom direktno in brez kakšnega olepševanja dejanske situacije opisal kako deluje birokratski nepotizem pri nas.

Jaz kot davkoplačevalec si želim, da državna administracija in širši javni sektor zaposluje najboljše ljudi, ki jih je moč dobiti na trgu za denar in pogoje zaposlitve, ki jih ponuja država, torej Republika Slovenija kot delodajalec! Na tak način vem, da bom dobil najboljše možne zakone in storitve, ki bodo v mojem interesu in ne v interesu peščice politične elite.

Vendar sistem kadrovanja v javnem sektorju ne deluje tako!

Tisti, ki odločajo o tem, koga bodo zaposlili in pišejo pogoje za zasedbo delovnega mesta, ponavadi v javnem sektorju niso ravno ljudje z visoko integriteto, saj jih je tja nastavila politika, ki želi imeti nadzor nad tem koga se zaposli. V ozadju pa seveda čuda raznih interesov. Poleg vsega ostalega pa imajo ti, ki odločajo v postopkih zaposlitve hčere ali sinove, ki poznajo brezposelne prijateljice ali prijatelje in radi pokažejo, kako imajo oni moč, da zrihtajo službo komur želijo ne glede na predpise (bolje rečeno v posmeh vsem zakonom in predpisom)! To je zame čisti nepotizem, ne glede na to, da ne gre za sorodstvene vezi. Kot pa kažejo primeri, ki jih je obravnavala slovenska policija, pa gre v nekaterih izmed teh primerov za kazniva dejanja, ki se jih razišče in dokumentacijo preda tožilstvu. Nenazadnje ni tako težko ugotoviti, kako so povezani tisti, ki so jih zaposlili in tisti, ki so o teh zaposlitvah odločali.

Res je sicer, da si ponavadi tisti, ki imajo dejansko moč odločanja (ker jih je nastavila politika) s tem ne mažejo rok direktno, ampak imajo za to podrejene, ki jim naročijo kaj je potrebno narediti in koga točno izbrati na razpisu za delovno mesto, ki se financira iz proračuna, torej z denarjem davkoplačevalcev (!) in ne iz proračuna posamezne politične stranke(!). Za nagrado pa se ponavadi tem zaposlenim da “povečan obseg dela” (22e člen) ali kakšen podoben bonbonček, pri čemer pa ti zaposleni niti ne vedo, da morda sodelujejo ne samo pri birokratskem nepotizmu, ampak pri kaznivem dejanju, ki bi se moral preganjati po uradni dolžnosti (ker ne želimo postati mala Rusija!).

Jaz sem že davnega 20.02.2012 na portalu Predlagam vladi podal predlog z naslovom Sprememba načina kadrovanja v javni upravi.

Moja ideja pa je bila otročje preprosta.

Vemo, da je večina kadrovskih razpisov za bolje plačana delovna mesta v javnem sektorju fingiranih (pisana na kožo vnaprej izbranem posamezniku) in da gre tu za klasičen birokratski nepotizem. To ni samo stvar gostilniških debat, to je preprosto dejstvo, ki ga lahko potrdi vsak, ki pozna stanje od blizu in zna sešteti ena plus ena.

Fingirani pa večinoma niso kadrovski razpisi za najslabše plačana delovna mesta v javnem sektorju, kjer pa zelo težko dobijo kader, ki bi bil pripravljen s srednjo šolo opravljati dela medicinskih sester, paznikov v zaporih, policistov, gasilcev, hišnikov, dokumentalistov in podobno za skoraj minimalno plačo. Seveda tu fingiranje nima nikakršnega smisla, saj danes, ko je recesija vsaj začasno pozabljena in gospodarstvo potrebuje delavce komaj dobijo par prijav na razpise za prosta delovna mesta ali pa še to ne!

Moja ideja takrat (davnega leta 2012!) pa je bila, da bi se člane komisije, ki odločajo o izboru kandidata za posamezno delovno mesto, preprosto izžrebalo (seveda iz nekega nabora strokovno usposobljenih kandidatov za članstvo v taki komisiji). Tu sem nekako predpostavil, da bi bilo v takem primeru fingiranje mnogo težje, saj bi bilo potrebno okužiti naključno izbrano komisijo, kjer bi se lahko slučajno znašel tudi kdo iz Policije, ki bi v primeru zaznane kršitve predpisov lahko preprosto predal primer svojim kolegom v sosedni pisarni ali nadstropje višje in bi komu, ki lahko “zlahka zrihta dobro plačano službo v državni birokraciji” na vrata potrkali pripadniki kriminalistične policije v modrih vetrovkah z napisom Policija na hrbtu.

In kakšen je bil odgovor pristojnega organa Ministrstva za pravosodje in javno upravo?

Na kratko…Onyx, ti si tepec, ki nimaš pojma (bla, bla, bla…lahko se pritožite, kar pa bomo zavrgli, ker je vse v skladu z veljavnimi predpisi in postopki so primerljivimi z ostalimi državami EU…bla, bla, bla). Noro!

Kaj vsi mi potem haluciniramo!? 

Note to self: Imeti čisto vse ljudi za tepca je vsaj za ena napačno. Sam si vendar tudi človek.

Poglej še:
Prizor iz filma Black Hawk Down ko pristanejo pripadniki ameriških posebnih enot v Mogadišu (Bakara market je zame prispodoba za Slovenijo, kje je junak, ki bi počistil ta avgijev hlev pa ne vem, morda uspe tokrat stand up komiku…)

Vem da je marsikoga pri nas strah, da bi se kakšna resna akcija čiščenja avgijevega hleva tudi pri nas končala podobno neuspešno kot ameriška operacija v Mogadišu, ampak z ustreznim pristopom in načrtovanjem se jaz za uspeh ne bojim.

NO FEAR!


%d bloggers like this: