Archive for the ‘Borovnica’ Category

Borovniška komunala šla v nebo

23 03 2017

Komunalno podjetje Vrhnika je občane Borovnice marca 2017 presenetilo z (novim) dvigom zneskov na položnicah in podražitev je praktično zopet za 100%.

Sam sem šel gledati v mojo spletno banko zgodovino plačil položnic za komunalo in od leta 2013 do danes se je znesek na položnici pri meni zvišal za štiri krat (z besedo ŠTIRI KRAT)!

Tako se niso cene dvigale niti za časa najhujše inflacije v bivši Jugoslaviji.

Same podražitve so bile izvedene kot sem opazil v dveh večjih korakih in sicer so obakrat znesek na položnicah množili z dva. Verjetno zato, da ni veliko dela s popravljanjem računalniškega programa za tiskanje položnic oziroma se to da popraviti verjetno kar v samih nastavitvah. Tam, kjer so v ozadju kakšne obsežne študije in izračuni je podražitev običajno za 38,9% ali recimo 82,6%, da ne izgleda že na prvi pogled kot nek cenen nateg. Tu pa kar lepo množijo krat dva oziroma 100% podražitev (vem, tu bodo trdili, da to ne drži in da je podražitev dejansko za 106,43%, ampak to me ne prepriča). Danes plačaš 15 €, potem 30 €, pa 60 € in tako naprej. Nekakšno novo matematično oziroma komunalno zaporedje. Je pa prednost takega sistema vsaj ta, da natančno veš, kakšen bo znesek na položnici ob naslednji podražitvi (120 € je pravilni odgovor).

Ob tem je naravnost ironično, da sodimo med občine, kjer je odstotek ločenih odpadkov najvišji in smo tako občani postali nekakšni zunanji sodelavci komunalnega podjetja Vrhnika, ker za njih zbiramo surovine. Jaz menim, da bi nas morali, če že drugega ne, povabiti vsaj na njihove novoletne zabave. Tako bi se vsaj enkrat letno lahko družili skupaj, da se malo bolje spoznamo, če smo že postali sodelavci.

Včasih je komunalno podjetje praktično vsak teden odvažalo črne kante za smeti (temu sedaj rečejo mešani odpadki), sedaj jih odvažajo samo še enkrat mesečno (to inovacijo so uvedli leta 2013) in če bo šlo tako naprej, bodo v prihodnje sploh ukinili odvoz teh črnih kant in bomo morali občani sami pripeljati mešane odpadke na deponijo, kar nam bodo potem dodatno zaračunali. Pač, komunala sedaj deluje po sistemu poskusimo, dokler se da, v ozadju pa seveda dela močna propagandna mašinerija, ki nas z letaki, zgibankami in oglasi v časopisih prepričuje, da to počno v dobro nas, okolja, galaksije in vesolja. Skratka, čisti komunalni altruizem in nikakor ne klasični nateg pod geslom – za bistveno več denarja bistveno manj storitev!

Po mojem takšne res enormne podražitve komunale samo v parih letih sploh ne bi smele biti “politično možne”, saj je lahko končni efekt ta, da bodo besni prebivalci pričeli zlivati gnojnico v potoke, smeti pa odvažati na barje ali v okoliške gozdove. Kaj točno pomeni izraz”politično ni možno” dobro vedo v Mariboru na primeru radarjev.

Sicer sam razlog, zakaj se je morala cena komunalnih storitev tako enormno povišati v naši občini naj bi bile investicije v komunalno infrastrukturo, saj se naj bi po podatkih občine Borovnica vrednost le te povišala v zadnjih 4 letih za 7,5 MIO € in od tega naj bi samo novo zgrajena čistilna naprava stala 3,8 MIO € z DDV. Ob tem se sicer občina pohvali, da je pridobila za te investicije 4,8 MIO € nepovratnih sredstev iz kohezijskih skladov EU in proračuna RS, tako da je sama za to morala zagotoviti nekaj več kot 2 MIO €. Kot kaže beseda “nepovratna” na tem primeru pomeni to, da njim tega denarja ni potrebno vrniti, ga pa zato kot dobri gospodarji izterjajo od občanov in temu se potem reče “amortizacija investicije”. 

Torej če bi nekdo hipotetično taki mali občini podaril 50 MIO € “nepovratnih sredstev” za izgradnjo komunalne infrastrukture, občina naredi vse na novo, trikrat vse preplača, vgradi najdražje materiale in predimenzionira čistilno napravo za nekajkrat, potem pa občani dobijo položnice za komunalo v znesku 300 €, ker je pač potrebno investicijo v celoti amortizirati!? Tole ti pa nažene strahu v kosti! Kako je kaj takega sploh mogoče?

In tako imamo sedaj na položnici za komunalo, ki jo tiska Komunalno podjetje Vrhnika navedenih cel kup nekih “omrežnin”. Omrežnina za odpadne vode, omrežnina za čiščenje odpadnih voda, omrežnina za kaj jaz vem kaj…Postavk je za celo A4 stran. Skupaj verjetno v povprečju na posamezno gospodinjstvo teh omrežnin nanese po zadnji podražitvi za prek 30 EUR. Nek občan je izračunal, da se je ena izmed omrežnin povečala čez noč kar za 450%!

Kar meni kot prvo pri celi tej zgodbi ni jasno je, zakaj podražitve komunale izglasuje občinski svet občine Borovnica, izgradnja komunalne infrastrkture naj bi bila v pristojnosti občine, a položnice izdaja Komunalno podjetje Vrhnika, torej nek čisto drug subjekt, kjer je občina samo manjša solastnica (18%)? Ali se vse te omrežnine, ki jih plačamo občani, dejansko porabijo namensko v občini Borovnica, ali je možno, da ta denar Komunalno podjetje Vrhnika porabi za plače, uspešnosti, novoletno zabavo ali morda gradnjo kanalizacije na Vrhniki? Ali komunalno podjetje odplačuje kredite, ki jih je najela občina za izgradnjo komunalne infrastrukture in jim za to računa kakšne provizije? Ali kdo na občini Borovnica sploh ve, koliko si vzame komunalno podjetje za te “posredniške storitve” oziroma koliko nas to stane?

Se pa ob vsem tem občina še pohvali, da celo subvencionira vsako gospodinjstvo s 6,56 € na mesec pri položnici za komunalo, tako da bi bile brez te “subvencije” te celo še višje. Je pa seveda zgolj vprašanje časa, kdaj se ta “subvencija” konča in se položnice v hipu zvišajo še za ta znesek, oziroma za novih 100%, ker je tako nastavljen računalniški program za tisk položnic in ker verjetno občinski svetniki mislijo, da se lahko komunala podraži samo v korakih po 100%.

Zanimiva je tudi zgodba 3,8 MIO € vredne naše nove čistilne naprave.

Občina Borovnica je do pred nekaj let štela okrog 3800 prebivalcev, pri čemer vsi sploh nimajo priklopa na komunalno omrežje (in zato menda ne plačujejo nadomestila za uporabo stavbnega zemjišča). Potem je stanovanjski sklad zgradil novo blokovsko naselje “Ob Borovniščici” in tako smo sedaj prišli že do številke 4300 prebivalcev. Vendar sama čistilna naprava pa je projektirana za 6000 prebivalcev oziroma populacijskih enot (PE), kot se temu strokovno reče. Pač, vizionarsko očitno občina verjame, da se bo število prebivalcev tako povečalo ali pa do bo prišla v kraj industrija, račun za to vizijo pa se enostavno pošlje (sedanjim) občanom.

Pri tako dragi čistilni napravi se marsikdo sprašuje, ali ne bi bilo potem ceneje, če bi si vsak sam zgradil svojo malo čistilno napravo pri hiši? Namreč za cca. 2.500 EUR, koliko znese preračunano na gospodinjstvo oziroma objekt približno ta skupna čistilna naprava, dobiš verjetno tudi že svojo lastno (in nekatere občine kot kaže za tak projekt ponujajo še subvencijo!). Ampak taka kalkulacija sploh ne bi smela po moje obstajati,  saj je nekako logično, da bi morala biti skupna čistilna naprava bistveno cenejša od individualnih, ne pa obratno!

Zadnjič sem v enem izmed dnevnih časopisu prebral, da se v svetu še vedno več kot 80% odpadnih voda izliva neprečiščenih. V EU se prečisti manj kot 70% odpadnih voda, v Sloveniji pa statistika pravi manj kot 60%. Občina Borovnica je tako s svojo moderno čistilno napravo, katere kapaciteta ima še 30% rezervo upam vsaj v tem pogledu v svetovnem vrhu! Obstaja pa po moje tu še nek grd trik. Namreč povsem možno je, da nekatere občine “v nulo” prečistijo kakce prebivalcev, verjetno pa imajo marsikje povsem drugačen odnos do velikih industrijskih onesnaževalcev, ker pač industrija lahko zagrozi, da se umakne iz kraja, občina pa je tako ob pomemben vir prihodka in seveda tudi prepotrebna delovna mesta. Torej če bi pogledali širšo ekološko sliko in upoštevali vse dejavnike, ki vplivajo na okolje je povsem možno, da prispeva sodobna in draga čistilna naprava k zmanjšanju onesnaženja voda bistveno manj, kot pa nam želi predstaviti oblast. Ob tem, da si veliki industrijski onesnaževalci odpustke za prekomerno onesnaževanje v nekaterih primerih lahko kar kupijo!

Kakor se jaz spomnim okrog moje parcele ni nihče kopal jarke za komunalo zadnjih 40 let in več. Torej če je ta infrastruktura zgrajena kvalitetno, ni potrebno vse menjati na 10 let, ampak morda na 40 let, vmes pa očitno samo sanirajo če poči kakšna cev.

Če predpostavim, da je 1500 gospodinjstev v občini plačnikov računa za komunalo in to pomnožim z 30 € raznih omrežnin na mesec, je to v 40 letih prek 20 MIO evrov. Me prav zanima, kakšna vse komunalna infrastruktura se bo zgradila z vsem tem denarjem in ali se ta denar dejansko namensko porablja (tu so seveda še zelo visoki komunalni prispevki in še kaj)? Po mojem mnenju ne in tu si pa jaz drznem biti vizionar. Država je tu očitno nekomu podarila licenco za krajo oziroma”licence to steal“!

Komunalno podjetje Vrhnika je v sodelovanju z občino Borovnica dokazalo, da so ljudje sposobni (zaenkrat še) povsem stojično prenesti tudi podražitve ranga nekaj 100% (!) in to v času, ko praktično ni bilo inflacije! Sedaj čakam, da to tehnologijo množenja zneskov na položnicah z dva povzamejo še elektro podjetja, državna radio televizija in kar je še drugih javnih služb, ki delajo v interesu ljudi in povsem v skladu z zakoni in predpisi, ki jih sprejema ta država.

Ko k temu projektu množenja z dva pristopi še FURS, smo pa gotovi!

Smrdi, smrdi, smrdi…kako smrdi…

Advertisements

Rojevati se splača v Borovnici

07 06 2011

Kot kaže smo v Borovnici najboljši v dveh stvareh. Ločevanju komunalnih odpadkov in izplačani občinski premiji na rojenega otroka.

Danes sem ob kavi bral v Žurnalu24, da je občinsko izplačilo oziroma denarna pomoč ob rojstvu otroka najvišja v občini Borovnica in sicer skoraj 400 € na otroka, medtem ko recimo najlepše mesto na svetu (Ljubljana Zorana Jankovića) za otroke ne da nič, razen če niso socialni problemi. So pa verjetno tu notri mišljeni tudi otroci slabo plačanih mestnih redarjev, ki mu tako pridno polnijo občinsko blagajno, le da očitno Janković za razliko od župana Borovnice Ocepka za tovrstne izdatke kot kaže nima prevelikega posluha.

vir: zurnal24

Si pa ne delajte utvar, da boste v Borovnici dobili 400 € pomoči, če se pripeljete v razmajanem kombiju iz okolice Novega Mesta in rodite na pločniku pred občinsko palačo. Tako neumni pa tudi v Borovnici niso. Da ste upravičeni do izplačila je potrebno stalno prebivališče v občini Borovnica.

Jaz sem načeloma odprt za kakršenkoli biznis, tako da če je katere v zadnjem mesecu nosečnosti, se lahko na hitro poročiva, da pokasirava 400 € na moje stalno prebivališče, potem se pa enako hitro tudi ločiva. Zaslužek pa sem pripravljen deliti v razmerju 80 proti 20 v mojo korist, ker sicer se mi ne izplača ukvarjati s papirji in županom. V primeru, da bo kandidatk več, bodo v prednosti tiste, ki pričakujejo vsaj dvojčke.

Gre pa kot rečeno izključno za biznis in da od Borovniškega župana izcuzamo tistih velikodušnih 400 €. Ne pride pa v poštev nikakršna delitev premoženja, ali erotične igre ob svečah, z eteričnimi masažnimi olji  in glasbeni spremljavi Barrya Whita.

I am working for money, not for fun.

Županu ni uspelo

11 10 2010

Zadnjič sem špekuliral, da bo naš aktualni župan in kandidat za novega župana do volitev zakrpal vse ceste, ki jih je razkopal v dneh pred volitvami in zgradil mrliško vežico.

Kar se tiče cest so se moje napovedi uresničile in lahko naredimo kljukico, ker so vse lepo asfaltirali nazaj, tako kot je bilo pred predvolilno investicijsko histerijo. Edino kar se mi zdi je, da so nekje pozabili narediti pločnik za pešce, samo to me toliko niti ne zanima, ker se vozim z avtom. Pri mrliški vežici je pa stanje da tako rečem slabo. Dan pred volitvami je bila vežica daleč od tega, da bi bila dokončana in nikakor ni dajala vtisa mrliške vežice županskega zmagovalca. Tole po moje ni niti tretja podaljšana faza, če se za mrliške vežice sploh lahko uporablja tak izraz?

Občani Borovnice so to kaznovali tako, da aktualnega župana čaka naslednji krog volitev in tako še nima zagotovljenega stolčka v občinski upravi za naslednja štiri leta, ko nam bodo zgradili (baje) novo knjižnico in (baje) tudi prvi pravi nakupovalni center na mestu, kjer je stala nekoč fabrika.

Kopije volilcev v drugem krogu se bodo kot kaže lomile na nedokončani mrliški vežici, ker ta je, kot že enkrat omenjeno, za starejše prebivalce ključno infrastruktura občine. Ni problem, če ni kanalizacije, vodovoda ali elektrike. Samo da je mrliška vežica. Vprašanje pa, če se da tole gradbišče spraviti v red do naslednjega kroga (letošnjih) županskih volitev? Vreme bo ta teden kot kažejo napovedi lepo in če so Jankovićevi delavci na stadionu lahko delali v najhujšem mrazu, pozimi in ponoči, ni vrag, da ne bodo do roka dokončali tudi tele vežice, ki izgleda kot malo manjša avtobusna postaja.

Pozor – ambrozija!

09 10 2010

Za ljudi na deželi je značilno, da se hitro organizirajo, če se počutijo ogrožene. In včasih je za akcijo samoobrambe dovolj že malo bolj agresiven plevel.

Na ambrozijo naj bi bilo alergičnih kar precej ljudi in je zanjo značilno, da se hitro širi v naravi. Je pa zanimivo, da naj bi bila v grški mitologiji ambrozija hrana bogov, ki daje nesmrtnost in večno mladost (wiki). Očitno grški bogovi niso bili ravno znani po prefinjenem občutku za kulinariko, če so bili prisiljeni jesti tole zelenjavo.

Upam samo, da je župan ob temle primerku organiziral tudi vaško stražo, ker baje ambrozija lahko leti zelo daleč. Samo opozorilna tabla ji razmnoževanja po moje ne bo preprečila.

Iz naših krajev

23 09 2010

Danes sem šel po dolgem času v Ljubljano spet z vlakom in sem lahko na poti do železniške postaje malo bolj pozorno opazoval okolico, ki jo drugače niti nimam zamar.

Da gre pri nas dejansko za hudo gospodarsko krizo se vidi že na nekaterih nepremičninah. Na neki starejši hiši, ki je bila še pred kakim letom vseljena, sem opazil napis NAPRODAJ ter spodaj GSM telefonsko številko. Podobne napis visi tudi na brunarici zraven železniške postaje, kjer je bil do pred kratkim notri še bife, kjer si šel lahko na kavo, ko je imel vlak pozimi par ur zamude.

Take napise smo včasih videvali samo v ameriških filmih, kjer nepremičninske agencije zabijejo na zelenico pred hišo napis FOR SALE, ko lastniki ne zmorejo več odplačevanja kreditov. Ko pa gre za kako firmo, pa visi napis OUT OF BUSINESS. Strogo tehnično gledano na naši kavarni tako manjka še en napis.

Da je pri nas na kmetih nekaj očitno hudo narobe, nakazuje tudi predvolilni plakat kandidata LDS za župana.

Sem mislil, da jaz narobe vidim ali da gre za tiskarskega škrata, ko sem na plakatu prebral, da kandidata podpirata tudi stranki SDS in SLS. Ker tole zveni neverjetno, bom napisal še enkrat, da ne bo kdo mislil, da gre za mojo tipkarsko napako.

Kandidata LDS za župana podpirati v Borovnici stranki SDS in SLS.

Narobe svet! Kaj bo, ko za to veleizdajo izve Janez Janša, si ne upa tu nihče niti pomisliti. Borovniški člani SDS pa s strahom pogledujejo proti Ljubljani in molijo, da vrhovno poveljstvo stranke SDS te kolaboracije ne bo opazilo.

Ne bi pa rad ob tem kandidata za župana moril s tem, da jaz ne bom nikdar srečen, zadovoljen in prijazen, za kar se on zavzema v promocijskem gradivu. To preprosto ni v moji naravi.

Na železniški postaji so mi tudi skoraj oči ven padle, ko sem zagledal čisto pravo elektronsko tablo, na kateri naj bi se prikazovali odhodi in prihodi vlakov in izgleda podobno, kot table na večjih letališčih (New York Delayed, Tokyo On Time, Adis Abeba Departed…). Tabla sicer očitno še ne deluje, mi je pa vse skupaj smešno, ker tu pri nas ni vsak trenutek po par vlakov na peronih, ampak pride sem pa tja kakšen na nekaj ur. Tako bi bila povsem dovolj bistveno manjša tabla z največ dvema vrsticama. Zdi pa se mi, da nisem videl nobenega prometnika. Možno, da sedaj progo krmilijo z joystickom na daljavo, kancelarijo prometnika pa so predelali v garsonjero.

Meni zanimiv primer je tudi novogradnja v naši ulici.

Na mestu novogradnje je včasih stala starejša hiša, nekaj podobnega, kot je naša (letnik bog pomagaj, zgrajena nekje po drugi svetovni vojni). Potem so hišo porušili do tal, verjetno pa pustili temelje. Novogradnja je sicer na pogled sodobna, uporabljeni so tudi neki posebni zidaki, ki jih ne videvam pogosto. Ampak v oči mi pa takoj pade debela cev, ki gre iz kleti. Očitno je že prvi stresni test hidro izolacije ob zadnjem močnem deževju pokazal, da klet dejansko pije vodo, pa čeprav so kot kaže okrog temeljev vendarle položili nekaj izolacije. Samo kot že rečeno, za vodo je povsem dovolj mala napaka pri gradnji in bo našla pot v klet, če stoji hiša na področju, kjer obstaja nevarnost podtalnice.

Zato jaz menim, da če se že odločaš za nadomestno novogradnjo, moraš staro hišo podreti vključno s temelji, ter graditi od začetka.

Marsikdo podre petdeset ali celo sto let staro hišo samo do prvega nadstropja, zgradi potem betonsko ploščo in od tu se potem začne novogradnja, ostalo se pa samo malo izolira in čez vse skupaj da fasado. Zame popolna bedarija.

Včasih niso poznali sodobnih hidroizolacijski sredstev in varčevalo se je na vsakem koraku tudi z osnovnimi materiali, kot je cement ali smola za hidro izolacijo. Tako stare hiše večinoma dobesedno vlečejo vlago iz tal. Vlaga pa ne samo da je neprijetna za bivanje, ampak uničuje tudi pohištvo, oblačila…

Zato če že investiraš tako velike denarje v novo nepremičnino, potem je po moje edino smiselno, da napraskaš skupaj še tistih nekaj tisočakov in zgradiš vse na novo od temeljev naprej. Če bi jaz kupoval novejšo nepremičnino, se absolutno pred nakupom  pozanimam, kako je bila hiša zgrajena! Če gre samo za “nove barve” na stari bajti, se samo zahvalim za prijaznost.

Ko podreš staro bajto, ti mora ostati samo gradbena jama.

Borovniški viadukt

02 08 2009

Od mnogih zgodovinskih znamenitosti danes ni več ostalo veliko, pa vendar si turisti te kraje še vedno z zanimanjem ogledujejo.

Tako recimo Pompejev danes ne moreš več videti v prvotni obliki, razen nekaterih ostankov, ker jih je zasul vulkan. A kljub temu marsikdo to turistično znamenitost Italije še vedno obišče. Dobi pa tak kraj povsem drug pomen, če si pred tem prebereš njegovo zgodovino in usodo.

Borovnica, majhen kraj, ki leži na obrobju Ljubljanskega barja in je obdan iz treh strani z okoliškimi hribi, ima tudi svojo zgodovinsko znamenitost, ki pa žal, podobno kot mnoge druge, ni prestala preizkušnje časa.

Borovniški viadukt, zgrajen leta 1856, je služil za premostitev Borovniške kotline na železniški progi Dunaj – Ljubljana – Trst. Viadukt je veljal za gradbeno mojstrovino tistega časa, tudi v svetovnem merilu. Eden izmed zapisov na internetu v angleščini (citat iz knjige ) ga opiše takole:

The Borovnica viaduct, sadly no longer standing, was built in 1856 on the Südbahn or Southern Railway, the first railway line linking Vienna to Trieste. It was one of the most imposing bridges ever built in Slovenia and in its day one of the most imposing bridge structures the world had ever seen. The only bridge larger than the Borovnica viaduct was the Göltzschtal viaduct at near Plauen in Germany (built in 1854 and still standing today).

Borovniški most nekoč

Borovniški most nekoč

Prvi hujši udarec je mostu zadala starojugoslovanska vojska, ki je ob napadu Nemčije na Jugoslavijo minirala del mostu (podrobneje tu). Italijanska vojska je potem most naredila spet prevozen z jekleno konstrukcijo, ki je premostila porušen del in si je tako odprla preskrbovalno pot iz Trsta do Ljubljane. Kot pa je to že običaj v vsaki vojni, so močno na udaru ravno komunikacijske in oskrbovalne poti, ki obupno privlačijo bombe in rakete. Zavezniki so leta 1944 izvedli več bombardiranj mostu, ki pa so mu žal zadala dokončen in nepopravljiv udarec.

Leta 1944 seveda niso poznali lasersko ali satelitsko vodenih bomb, ki se ponašajo z veliko natančnostjo, poleg tega je bila lokacija mostu sredi kotline zahtevna za bombardiranje, zato so zavezniki malo bolj na slepo odmetavali bombe v upanju, da bo katera most tudi zadela.

Mama je bila v času bombardiranj viadukta stara deset let in je s staršema živela na griču, le lučaj stran od mostu. Večkrat mi je pripovedovala, kako je videla razmesarjenega soseda viseti na hruški, kamor ga je zabrisala eksplozija letalske bombe, ki je zgrešila cilj.

Pred kratkim pa sem na internetu presenečen odkril spletno stran eskadrilje, ki je letela nad Borovnico z bombniki B-25 iz mesta Alesani na Korziki (povezava).  In na eni izmed slik je prikazana tudi Borovniška Enola gay, ki je slišala na ime Miss Rebel.

Miss Rebel - Borovniška Enola Gay

Miss Rebel - Borovniška Enola Gay (vir: warwingsart)

Posnetek bombardiranja iz letala (vir)

Posnetek bombardiranja iz letala (vir: warwingsart)

O silovitosti bombardiranja Borovnice 27. in 28. decembra 1944 priča podatek, da je na misijo poletelo kar 24 letal, ki so odvrgla skupaj 95 450 kilogramskih bomb. Bombardiranje avgusta istega leta je bilo po nekaterih podatkih še silovitejše.

Od znamenitega mostu, ki so se ga trudili porušiti tako zavezniki, kot starojugoslovanska vojska, je danes ostal samo še steber, ki nakazuje, za kako velik in mogočen gradbeni objekt je šlo.

Borovniški most danes

Borovniški most danes

Ko sem zadnjič pisal o novi turistični pridobitvi Borovnice (povezava), sem študiral, zakaj ne bi bila okolica mostu posvečena samo Borovniškem viaduktu in njegovi zgodovini ter urejena kot nekakšen spominski muzej na prostem, ne pa da postaja čedalje bolj podobna minimundusu, brez pravega koncepta?

Pred leti se spomnim, da je pred železniško postajo v Borovnici stala stara parna lokomotiva. Kot otroci smo bili nad njo navdušeni in smo se velikokrat šli igrati železničarje na lokomotivo. Lahko rečem, da sem poznal vsak njen del. Potem pa je nekega dne enostavno neznano kam izginila, po pripovedovanju nekaterih, naj bi jo odpeljale Slovenske železnice in naj bi bila celo v uporabi kot muzejski vlak (v kar jaz sicer dvomim)!?

simbolična slika

simbolična slika

Po moje bi taka parna lokomotiva sodila poleg mostu, saj verjetno bi morale tudi Slovenske železnice imeti interes, da se Borovniški most predstavi dostojno njegovi slavni preteklosti. Vendarle gre tudi za nekakšnega predhodnika današnjih Slovenskih železnic, ki so veliko podedovale od zlatih časov Avstro-Ogrske.

Fotomontaža dr. Onyx

Fotomontaža dr. Onyx

Pred mostom sicer sedaj stoji ostanek bombe in tabla, na kateri so v slovenščini in angleščini podane osnovne informacije, za kaj pri tem stebru sploh gre, vendar se mi zdi, da bi se to dalo narediti bolj obširno, tako da bi obiskovalec lahko dobil celoten pregled skozi bogato in nenazadnje tudi težko zgodovino, ki bi ga dopolnjevala interaktivna predstavitev na posebni spletni strani v različnih jezikih.

Predstavitev mostu

Predstavitev mostu

In nenazadnje bi se lahko našel v takšnem parku (muzeju) tudi prostor za spominsko obeležje vsem tistim civilnim žrtvam vojne, ki so bile ubite med bombardiranji Borovniškega mostu.

Nova Borovniška turistična pridobitev

23 07 2009

Opazil sem, da o svoje domačem kraju skoraj ne pišem, čeprav bi včasih lahko. Zato poizkušam s tem prispevkom to krivico za vedno popraviti.

Od zadnjega Dneva borovnic pred nekaj dnevi sem opazil, da je Borovnica bogatejša za novo turistično pridobitev. Resda ni veliko, nekaj je pa le.

Glede otroškega gugalnika v obliki kužka nimam besed, nekdo bi lahko kvečjemu dol odtrgal nalepko z ceno in črtno kodo. Umetniško inštalacijo vodnjaka, lesene copate in hloda pa moram pokomentirati.

Na hlodu piše Dobrodošli, kar se mi zdi dokaj inovativno, ob vseh ostalih možnih dobrodošlicah.

Vodnjak me je spomnil na Jeruzalem, kjer takšna reč, samo precej večja, stoji na Tempeljskem griču pred vhodom v mošejo z zlato kupolo in kjer si muslimani umivajo noge. Čemu to služi tukaj, mi ni čisto jasno, res pa je samo lučaj stran od tu znameniti ostanek Borovniškega mostu, kar bi znala biti kakšna logična povezava. Morda pa vodnjak sploh nima globljega simboličnega pomena, ampak je namenjen samo temu, da se izčrpan turist in popotnik ob njem odžeja. Tudi možno.

Bistvo pa je cokla.

V iskanju lastne identitete je kot kaže prišlo pri Borovničanih do premika in so tokrat iz naftalina potegnili še cokle.

Borovničanom se namreč reče tudi coklarji, samo resno dvomim, da kdo v teh krajih zares ve, zakaj in od kje.  Po nekaterih teorijah naj bi včasih kmetje ob spravilu lesa iz gozda na strmih pobočjih uporabljali lesene cokle za zaviranje vozov. Ampak čudilo bi me, da so to počeli samo pri nas? Kakorkoli že, sam se spomnim, da še ko smo bili v osnovni šoli, so gostujoči košarkarji iz Vrhnike govorili, da imajo tekmo proti coklarjem v Coklburgu.

Takle mamo.


%d bloggers like this: