Zadetki na Siddharti

Kot sem omenil, mi na Črni petek ni uspelo kupiti ničesar s popustom, ker nisem našel niti prostega parkirnega mesta. Sem pa zato s popustom kupil prek spleta karte za koncerte Bajage, Siddharte in še štiri karte za komedije v SiTi Teater, tako da je moj koledar za december skoraj že polno zaseden.

Na žalost pa sem že po dveh koncertih opazil, da je z rock koncerti podobno kot z očmi.

Ko se staraš, naenkrat opaziš, da črke ne vidiš več tako ostro kot včasih. Najprej se sicer slepiš, da gre zgolj za prehodno težavo, ampak vid se ne izboljša, tako da kar naenkrat potrebuješ za branje očala.

Pri sebi pa opažam, da tudi rock koncerti postajajo z leti čedalje bolj naporni. Samo da za rock koncerte ne moreš kupiti očal. Morda kvečjemu čepe za ušesa.

Ozvočenje se mi zdi na teh koncertih preglasno in slabe kvalitete, saj je edini namen ozvočenja kot kaže ta, da se trese in grmi. Zvok pa vsaj tako čutiš, kot ga slišiš. Očitno pa isto ozvočenje pri nas montirajo po raznih gasilskih veselicah in na koncertih. Bajaga je celo enkrat med koncertom tonskemu mojstru kazal, da naj zviša njegov vokal, samo tega mojster ni razumel ali pa je ravno takrat skočil na pivo. Skratka zvok je na teh koncertih kar hud napad na ušesa in razumem tiste, ki pridejo na take koncerte s čepi za ušesa. Kaj bo s sluhom generacije, ki hodi na take koncerte v manjše, zaprte prostore, kot je recimo v Ljubljani Cvetličarna pa ne vem. Očitno jih bo veliko na stara leta potrebovalo slušne aparate, ali pa se bodo morali učiti govorico gluhonemih. Ampak o tem, po tem, kot se reče.

Za koncert Siddharte v Kranju je pisalo, da se začne ob 20:00. Vendar takrat so se dejansko samo odprla vrata dvorane in so varnostniki začeli spuščati noter obiskovalce. Potem se pa kakšno uro ni dogajalo nič. Čas si si lahko krajšal z ogledom reklam za Pivovarno union in Volkswagen na velikem zaslonom nad odrom, ki so se predvajale brez premora. Lahko pa si šel za enega izmed treh šankov in si naročil pijačo. Skratka ta del koncerta je taktično sicer dobro zamišljen, saj prinaša organizatorju dodaten prihodek od prodane pijače, hkrati pa sta oba velika sponzorja zadovoljna, ker sem eno uro moral gledati isti dve reklami.

In potem, po eni uri ničesar, pridejo na vrsto predskupine. In to kar dve. Na Siddharti sta to bila neka naša garažna benda, za katera sem jaz prvič slišal in eni od njih imajo celo vse pesmi v angleščini, tako da nisem razumel, o čem konkretno prepevajo, pa tudi frontman je imel včasih težave pri nagovoru obiskovalcev, saj je pomešal angleščino in slovenščino. Za image pa je uporabil kar klobuk od Slasha, kitarista skupine GnR. Očitno njihov končni cilj niti ni slovenska publika, ampak ciljajo višje, tako da morda v prihodnosti sledi kakšen razprodan Wembley. Morda. Ja, tako ja, morda.

Nastop predskupin je trajal kakšno uro in pol, tako da je bila ura že skoraj pol enjastih zvečer, ko še ni bilo ne duha ne sluha o Siddharti, nakar je sledil še odmor, da so scenski delavci lahko pripravili vse potrebno za glavne zvezdnike večera, ki sem jih jaz nazadnje videl v živo pred skoraj 20 leti, ko so nastopili na Vrhniki.

Pa nimam nič proti, če nastopajo na koncertu tudi predskupine, saj je marsikatera svetovna znana zasedba začela svojo glasbeno pot na tak način. Samo ne pa uro in pol, ker to je že praktično samostojni koncert. Predskupini bi jaz dal maksimalno pol ure.

In šele potem se je zares začel koncert Siddharte. Torej dobri dve uri in pol po začetku, napisanem na vstopnici, ki sem jo kupil na Črni petek s popustom.

Prave zvezde večera, vsaj zame, pa niso bili Siddharta, ampak trije modeli, stari med 25 in 30 let, ki so se kmalu po začetku koncerta pririnili ravno pred mene. Vsi trije so bili precej visoki, prek 180 cm, poleg tega pa imajo očitno plačano letno karto za fitnes ali pa so bili pred kratkim odpuščeni iz kakšne naše kaznilnice odrešitve, kjer imajo tudi kvalitetne fitnes naprave, saj so bili prave omare. In čez te omare kar naenkrat nisem videl praktično več na oder, tako da je od koncerta ostal samo še zvok.

Vsi trije so bili videti precej razigrani, po moji oceni razigrani nekako za dva do tri sponzorska pira. Eden izmed trojice, kot kaže najpogumnejši in po moje vodja krdela je pričel objemati neko punco pred njim, ki pa ji je pozornost celo dobro dela, tako da so se hitro poštekali. Ženske mojih let zraven mene pa so sceno tudi z zanimanjem opazovale, saj so se verjetno ob tem spomnile na čase, ko je bilo življenje še enostavno in zabavno.

Nakar ta vodja ostalima dvema pokaže z roko, da gre nekaj pokadit. In ko se čez čas pririne nazaj je že imel steklene oči ter postal očitno nasilen. Kaj točno je to skladil ne vem, sigurno pa to ni bil cigaret ali trava, ampak nekaj močnejšega. Morda kokain ali kakšna sintetična droga oziroma še bolje koktajl sintetičnih drog. Verjetno pa je šlo za kokain in to ne ravno majhna doza, glede na posledice.

V tem stanju je potem še nekaj časa težil ostalim okrog sebe, nakar je zopet izginil za nekaj časa. In ko se je vrnil drugič, je bil že povsem zombificiran, saj je komaj stal na nogah in se je lahko samo še opotekal, pogled pa mu je uhajal nekam proti stropu. Ampak ostala dva kolega, ki sta videla v kakšnem stanju je vodja tropa, ne da bi ga pospremila ven iz dvorane! Eden izmed njiju je njegovo opotekajoče telo brez življenja uporabil kar za simulacijo igranja na kitaro tako, da je iztegnjeno roko zadetega trupla kolega uporabil kot namišljen vrat kitare in pri tem neizmerno užival. Res, kdo bi se lahko premagal, ko vidiš vodjo tropa tako nemočnega?

Potem pa je ta zadeti model med opotekanjem skoraj podrl par ostalih obiskovalcev, nakar se je hotel še stepsti z nekaterimi, ki so ga imeli dovolj oziroma so hoteli kot pravi samci zaščititi svoje ženske. Ostala dva njegova kolega sta se pa znašla v zagati, saj najprej nista točno vedela, na katero strani bi se postavila. Ali bi zadetemu kolegu pomagala se tepsti, ali bi ga poskušala obvladati, preden pride do množičnega pretepa večjih razsežnosti in bi morali koncert prekiniti.

No, na srečo je potem prevladal razum in sta zadetka odpeljala na svež zrak. Glede na obnašanje pa ne dvomim, da koga izmed te trojice v bližnji prihodnosti čaka daljši odmor na račun davkoplačevalcev v kakšni izmed naši socialnih ustanov za džankije, kjer je letna karta za fitnes zastonj in bo tako lahko še naprej pridno delal na mišični masi. Možganske mase pa se na tak enostaven način žal ne bo dalo ojačati. To bo (neuspešno) poskušala pa prevzgoja. Seveda zopet na račun davkoplačevalcev.

Za nekaj časa imam jaz rocka dovolj. Morda poskusim z jazzom ali pa kupim abonma za filharmonijo.

Tile naši “rock koncerti” so v bistvu postali navadne veselice, kjer poleg velikih količin alkohola manjkajo samo še čevapčiči in lepinje. In isto velja za “športne prireditve”. Ima pa mladina športnike in glasbenike za vzor, tako da bi bilo verjetno smiselno, če bi oni kot prvi prenehali podpirati tak življenjski slog in se na športnih prireditvah ter koncertih ne bi več točil alkohol. Pa ni problem v enem pivu. Problem je, da se začne pri enem pivu, konča pa z zadetki, ki mečejo med publiko polne kozarce piva.

Sponzorja tega prispevka nista Pivovarna Union in Volkswagen!

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: