Po domače

Če živiš na podeželju moraš biti pripravljen, da te včasih ljudje znajo presenetiti s kakšnimi nenavadnimi domislicami.

Danes sem želel napisati monolog o tem, kako si mora človek najti nekje čim bolj na samem v naravi svoj kotiček, kamor se lahko umakne in v tišini razmišlja.

In ko sem želel danes poslikati tak moj kotiček me pričaka tole:

po_domace_1

Slika morda ni najboljša, ampak tale moj kotiček je bil v bistvu mostiček čez potoček, tako da sem imel zraven še šumenje vode za zvočno kuliso.

Pišem pa v pretekliku zato, ker si je nekdo tu preprosto naredil neko električno ograjo za svoje krave, tako da do svojega mostička ne morem več oziroma bi tvegal, da me strese elektrika.

po_domace_2

Zanimivo pri vsej stvari pa je, da tu ni ograjen samo pašnik, torej zasebna lastnina, ampak ograja gre tudi čez potok na drugo stran, tako da je potok v enem delu sedaj nedostopen in ograjen.

Na morju vem da ni možno postati lastnik obale, ker se obala šteje kot nekakšno splošno dobro. Po analogiji močno dvomim, da lahko postaneš lastnik potočka, a bi ga lahko potem takole označil oziroma ogradil.

po_domace_4

po_domace_5

Me zanima kaj si misli župan o tej ideji prilaščanja potokov?

Si moram pa sedaj poiskati zaradi tega moj nov prostorček za razmišljanje in kontemplacijo. Opcija je ali navzgor po potoku, kjer so slapovi v Peklu, ali pa nižje dol po strugi potoka, kar pa je bližje domu. Pošteno povedano se mi ne ljubi pešačit 10 km samo zato, da lahko razmišljam v miru.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: