Digitalna detoksikacija

Ne vem, ali te pri nas zdravnik že uradno lahko pošlje na “digitalno detoksikacijo“, se mi pa zdi, da bo to področje zdravljenja odvisnosti v prihodnje eksplodiralo in me malo čudi, da pri nas kot kaže še nimamo niti enega resnega centra za zdravljenje tovrstne odvisnosti, imamo pa cel kup raznih toplic, ki se borijo za denar ZZZS in napotnice zdravnikov.

Je pa po drugi strani res, da večina digitalnih odvisnikov zanika, da bi imeli kakršnekoli probleme, kar je nasploh značilno tudi za ostale odvisnosti.

Najbolj pogosti pojav digitalne odvisnosti je trenutno kot kaže odvisnost od socialnih omrežji in mobilnega telefona. Obstaja cel kup pacientov, ki živijo samo še za svoj Facebook profil in zato, da se lahko slikajo za na Instagram. Mnogi od teh na izlete ne hodijo zato, da uživajo v naravi, spoznavajo nove kraje, doživijo kaj lepega. Ne, njihov edini cilj je, da krog znancev na Facebooku ob slikah obnemi. In ker je šel Lojze, ki si sicer ne more pozimi niti bukovih drv privoščit za kurjavo letos na Bahame in naredil par ubijalskih selfijev mora Lojzka, ki je na Fejsu njegov prjatu takoj na Maldive, da vrne udarec. In ko si nekaj časa prjatu takih pacientov sčasoma ugotoviš, da so okužili tudi tebe in se ne spomniš kdaj si šel nazadnje nekam na počitnice, kjer nisi v eno smer letel z letalom vsaj deset ur zato, da narediš selfija pred neko svetovno znamenitostjo kot je Tadž Mahal, Angkor Wat ali Viktorijini slapovi. Ali pa da se slikaš s komodoškim varanom v njegovem avtohtonem okolju. Nekateri najbolj težki primeri se odločijo celo za otroke samo zato, da lahko s slikami dojenčka popestrijo svoj Facebook profil.

Poseben primer pacientov, ki po moje tudi potrebujejo digitalno detoksikacijo so odvisneži od portalov za zmenke kot je pri nas najbolj znani Ona On.

Lastniki teh portalov nas sicer vedno znova prepričujejo, kakšno dobro delo da delajo, ker ljudem ob današnjem hitrem tempu življenja omogočajo, da si najdejo resno zvezo oziroma poiščejo par, ampak ti so statistično zanemarljivi oziroma so vse take potencialne zgodbe o uspehu objavljene na naslovni strani portala in se jih prešteje na prste ene roke.

Vsi ostali uporabniki takih portalov pa plačujejo redno mesečno naročnino po več let (zato jih imajo lastniki portalov dejansko najraje), idealnega “partnerja” pa si sestavijo kar po delih. Enega imajo za hribčkanje (hoja v hribe), enega za lupčkanje (kodno ime za “quicky-a” oziroma po naše hiter seks), eden ima veliko keša in ga izkoristijo za dražje izlete, enega imajo za filozofiranje ob kavi in tako dalje. Če si tak primerek digitalnega odvisneža zares najde potencialnega partnerja oziroma “resno zvezo” ne bo nikdar pobrisal uporabniškega imena na portalu za zmenke, ampak ga bo še vedno uporabljal naprej, saj želi za vsak slučaj ohraniti vse obstoječe stike. Računalniško rečeno za backup. Ampak ker taki pacienti hitro opazijo pri “resni zvezi” samo negativne lastnosti, ki jim seveda ne ustrezajo, se hitro vrnejo nazaj k preizkušenemu receptu in seveda veselo še naprej redno plačujejo mesečno naročnino.

Če se mene vpraša je to vse za obvezno digitalno detoksikacijo, če ne gre drugače pa prisilni jopič in gremo na zdravljenje. Prej se začne s terapijo, večja je možnost, da se takega pacienta ozdravljenega spusti nazaj v družbo. Najslabša pa je ignoranca in zatiskanje obeh očes pred problemom, ki postaja čedalje hujši in bo težko obvladljiv ko bo imelo enkrat svoj profil na Ona On milijon srečno poročenih Slovencev.

Meni zanimiv ter zahteven primer za digitalno detoksikacijo so tudi tisti, ki po svetovnem spletu iščejo razne zarote. Skoraj neverjetno je, koliko ljudi še danes verjame, da je zemlja ploščata, da je gravitacija izmišljotina in fotografije Nase iz Vesolja čisti nateg. Ampak vsi ti, ki z velikim navdušenjem požirajo takšne razlage niso najprej pripravljeni vložiti par let časa da bi dobro naštudirali fiziko, potem pa argumentirano zavrnili posamezne teze in fizikalne zakone. Ne, oni verjamejo na besedo nekomu, ki je amatersko zmontiral štiri minute in pol dolg videoposnetek na Youtubu in sedaj širi na tak način svojo “resnico” o ploščati zemlji (flat earth). In širjenje takih nebuloz je danes v dobi interneta trivialno, doseg pa lahko zelo velik. In v ta sklop kandidatov za digitalno detoksikacijo sodijo še vsi tisti, ki so s pomočjo prebiranja zapisov na internetu postali prepričani, da program Haarp dejansko povzroča potrese po svetu, v vsa potniška letala poleg kerozina dolivajo posebne kemične snovi, ki spreminjajo vreme po svetu (chemtrails) in tako dalje.

Najdeš pa primere digitalnih odvisnežev danes praktično že povsod.

Maja sem bil po dolgem času spet na enem večjem rock koncertu in sicer na AC DC na Dunaju. Koncert sicer super in Axel Rose nazaj v stari formi, ampak sem pa opazil nenavadno obnašanje občinstva. Včasih smo na takih koncertih skakali, da si bil po koncu utrujen, kot bi pretekel mali maraton. Sedaj en del občinstva, jaz jim rečem mesečniki, kar med koncertom križari od šanka do šanka in s polnimi rokami točenih piv išče izgubljeno družbo, pri čemer te po možnosti še polijejo s pivom vsakič, ko se primajajo mimo s svojimi krvavo rdečimi očmi. Še bistveno večja skupina pa so digitalni odvisneži, ki se jim zdi, da morajo nujno cel koncert snemati in čim prej deliti posnetke na socialnih omrežjih oziroma se ti bolj ukvarjajo s kamerami in fotoaparati kot pa tehnično osebje, ki je plačano za to, da koncert snema in predvaja na video zaslonih. Od recimo 50.000 obiskovalcev koncerta jih je vsaj dve tretjini “snemalcev”, ki jih zanima samo to, kako bodo fotke izpadle na Instagramu ali Facebooku. Za te je značilno, da so tudi na rock koncertu čisto pri miru, kot bi bili pri maši. Imajo pa to dobro lastnost, da ostanejo pri miru tudi če jih kdo od mesečnikov polije s pivom, ker so toliko zatopljeni v kamero na telefonu, da tega ne opazijo.

Čakalne vrste bodo zanesljivo tudi na področju digitalne detoksikacije postale sčasoma zelo dolge in brez vez boš težko prišel do ustrezne strokovne obravnave. Poleg tega zdravljenje digitalne odvisnosti predstavlja resen izziv tudi za stroko, saj ne moreš digitalnim odvisnežem preprosto pobrati računalnikov, telefonov in odjaviti naročnino na internet, ker potem hitro prenehajo plačevati položnice in postanejo kološarji oziroma brezdomci. Ko daš na tehtnico tudi to možnosti je potem kljub vsemu bolje, da hodijo delat sebke (selfije) na Bahame in za to zapravijo polovico letne plače.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: