Torrent kriminalci

V javnosti so precej prahu dvignile predlagane spremembe kazenskega zakonika, po katerih se bo kriminaliziralo vsako pretakanje avtorskih vsebin prek P2P omrežji (torrenti), kjer je s tem pridobljena premoženjska korist večja od magične meje 5000 €. Gre pa za zelo subtilno in pravniško inteligentno spremembo zakona, s katero se v ustreznem členu obstoječega zakona samo črta besedilo “z namenom prodaje”.

Torej po novem te bodo lahko zaprli do pet let tudi če avtorskih vsebin ne boš prodajal naprej in skrbi me, kje bo Iztok Gartner potem dobil vse te filme, ki si jih ogleda?

To je sicer zame še ena v seriji nerazumnih odločitev, čeprav ji je načeloma težko oporekati. Če je kazniva kraja vakumsko pakiranega pršuta v trgovini, zakaj po isti logiki ne bi bilo kaznivo, če jaz iz torrentov potegnem dol zadnje Pirate iz Karibov, posnete v nekem zakotnem Kitajskem kinu s kamero iz roke?

Obstaja pa med tema dvema vrstama kraje nekaj pomembnih razlik, ki jih verjetno pisci popravka zakona nočejo videti, ali pa jih preprosto ne razumejo.

Avtorske vsebine (filme, glasbo, računalniške igre in programe, digitalizirane knjige…) pretaka trenutno po moji grobi oceni v Sloveniji vsaj nekaj sto tisoč ljudi, slišal sem celo, da imajo v nekaterih firmah kar strežnike, na katerih so taki filmi, da si jih lahko zaposleni skopirajo. Gre pa tu za vse sloje prebivalcev in skoraj ne dvomim, da tudi pisci zakona, sodniki, tožilci in ministri doma snamejo iz interneta vsaj kakšnega Nodija za otroke, pri čemer se velika večina od njih zaveda, da to ni prav. Vendar če neko kriminalno dejanje počne tako veliko število ljudi, je očitno problem širši in ni to samo stvar ene dikcije v kazenskem zakonu.

Da bodo učinkovito preganjali več kot pol milijona ljudi, jaz ne morem verjeti, ker tega se preprosto ne da. Jim bo pa tak zakon omogočal, da bodo nekaj posameznikov potegnili po lastni presoji iz te velike množice pol milijona, jih obsodili na zaporne kazni, potem pa jim bodo svoje pokazali še nosilci avtorskih pravic, kjer bodo šle odškodnine lahko v bajeslovne vsote, kot v ZDA. Tako se bo lahko zgodilo, da bo znana glasbenica, ki živi v hiši vredni 100 milijonov USD in ima par kopalnic iz marmorja, tožila malega slovenskega torrent kriminalca, ki živi na 20 kvadratih in se umiva v lavaboju, da ji je ukradel glasbeni album in zahtevala par sto tisoč dolarjev odškodnine. Mali torrent kriminalec je pa brez dvoma kriv, saj ga je naše sodišče že obsodilo na zaporno kazen. Torej sledi upravičeno še odškodninska tožba prizadete zvezdnice s silikonskimi joški, kar je klasični civilni pravdni postopek. Zvezdnica samo najame nekega Čeferina ali Senico in torrent kriminalec nima več druge možnosti kot štrik ali osebni bankrot.

Tu v bistvu država opravlja potem večino umazanega dela zaščite avtorskih pravic, kot je odkrivanje storilcev in dokazovanje očitanega dejanja, Lady Ga Ga ali pa Microsoft pa potem samo še pristavita svoj lonček in pobašeta odškodnino v žep.

Kar se tiče absolutne pravičnosti taka obsodba sicer ne bo nikakor sporna, saj bo za to obstajala pravna podlaga. Vendar če od pol milijona kriminalcev obsodiš samo par ljudi, ki si jih bolj ali manj naključno izbral iz množice, je to vse skupaj zame milo rečeno bizarno. Meni je pomembna in edina pravilna relativna pravičnost (ne vem, če je to pravi izraz), torej da sistem večino kriminalcev ujame in primerljivo kaznuje za enaka dejanja, ne pa da par promilov grešnikov nastrada, ostali pa to nemoteno lahko počnejo naprej.

Tu pa je ogromna razlika med krajo pršuta v trgovini in “krajo” avtorskega dela prek torrentov, kajti lopove pršuta sistem večinoma polovi in kaznuje.

Razlika med krajo pršuta in torrenti je tudi v tem, da je bila pri pršutu proizvajalcu povzročena neposredna škoda, saj je imel stroške z vzrejo svinjske noge, zakolom, sušenjem, pakiranjem in distibucijo. Pri torrentih pa neposredne škode ni nobene, saj se digitalne vsebine lahko preprosto kopira, brez da bi nastal ob tem kakršenkoli strošek za nosilca avtorskih pravic, nastane pa seveda neka potencialna škoda zaradi izpada prihodka, ki jo je pa zelo težko pravilno ovrednotiti.

Jaz si tudi ne predstavljam, da bi bila kraja definirana tako, da lahko do pet pršutov odneseš mimo blagajne brez plačila, kar je pa več, greš pa sedet v zapor za par let. V Mercatorju potem skriješ pršut pod plašč in te blagajničarka na izhodu odkrije.”,”Gospod, kaj pa tamle skrivate?”,”A samo en pršut ste hotel odnest?”,”Oh, to pa potem ni problema!”,”Pa še kdaj pridte!”.

Gre pa pri vsem skupaj še za zanimiv psihološki vidik.

Namreč če gre povprečni državljan brati kazenski zakonik, bo opazil, da se večina notri ne najde prav pogosto. Povprečni državljan ni morilec, ropar, ne trguje z drogo in ne posiljuje. Skratka kazenski zakonik je nabor hujših dejanj, ki jih družba ne tolerira in jih počne le manjši procent populacije. Vse ostalo se klasificira kot prekrški, prekrškarji smo pa v bistvu vsi, če drugega ne, vsaj vsi šoferji, čeprav si tega nekateri nočejo priznati.

S tako popravljenim zakonom se pa kriminalizira večji del prebivalstva, oziroma skoraj vsi, ki imajo priklop v internet, kar pa nekako obrne vse skupaj na glavo in iz te države naredi deželo kriminalcev.

Če se res želi zajeziti nedovoljeno prenašanje avtorskih vsebin na internetu, zanesljivo ne bo dovolj samo grožnja z zapornimi kaznimi.

Vprašanje je tudi, kje ima tu interes Slovenija, da se je lotila takega popravka zakona? Jaz razumem interese ZDA, kjer nastane večina avtorskih del, ki so nekaj vredna in se jih pretaka po internetu, razumem celo interes Francije, ki ima Ubisoft z milijardo prihodki od prodaje, ampak kaj imamo mi, razen par ansamblov, ki nastopajo po veselicah? Ali ne bi bilo povsem dovolj, da bi taka dejanja kvalificirali kot prekršek, kjer bi bilo zagroženo, da ti po opozorilu lahko izklopijo internet? Nam je morda EU zagrozila s sankcijami, če se kazenski zakonik ne spremeni?

Ali pa gre morda samo za to, da se pri ljudeh očitno zelo nepopularna oblast maščuje, ker jo ti ne marajo in se ji upajo to tudi jasno pokazati na vsakem referendumu?

Kakor jaz poznam to državo, se lahko kaj hitro zgodi, da bomo tako kot na področju prometne kaznovalne politike tudi tu postali nek Evropski Iran, kjer se bo našel spet nek Janković, ki bo izkoristil zakon in se izživljal nad posamezniki ter se trkal po prsih, kako to počne samo v dobrobit ljudi in da zaščiti glasbenike tipa Damjan Murko, ki so jih torrenti dobesedno uničili.

Ob tem pa bo navrgel še kakšno lepo besedo o etiki in morali.

Zdaj pa brž dol pozavgat, kar se še da, dokler zakon ne stopi v veljavo. Za čez zimo bo materiala dovolj, potem se bomo pa že kako znašli. Če drugega ne, grem lahko v knjižnico po brezplačne DVD-je.

Preberi še:
Sprenevedanje

16 Responses to “Torrent kriminalci”

  1. smoger Says:

    Meni še vedno ni jasno teh 5k evrov. A je to vrednost ‘gradiva’ prenešena v 1 uri/dnevu/tednu/mesecu/letu?

  2. dronyx Says:

    To mislim da ni jasno nikomur, se pa da to interpretirati tako, da je lahko vsak kriv, ali vsak oproščen. Če podjetje naloži na svoje računalnike piratski SW še nekako razumem, da se da to precej enostavno oceniti. Kako pa v primeru, ko vzameš disk in je gor tisoč filmov in petsto MP3-jev? Ali pri filmih vzameš vrednost kino vstopnice? To po moje ne bo prava zadeva, saj so v kinu samo novejši filmi. Vzameš ceno izposoje DVD v videoteki? Nekaterih filmov se ne da dobiti v videoteki. Zakaj ne bi vzeli ceno izposoje Blu Ray, ki je verjetno višja? Samo film je TS oblike, ki je skoraj negledljiva in zvok hrešči. Če bi vprašali nosilce pravic, velike Hoolywoodske studie, bodo rekli, da premoženjska korist pomeni njihovo opurtunitetno izgubo zaradi tega, ker je nekdo v torrentu dal na voljo nek film in ga je s pomočjo tega preneslo nekaj tisoč ljudi po svetu.

    Ker je to področje tako nedorečeno, se večina držav v to ne želi spuščati. Veliki založniki služijo ogromne denarje tako ali tako, mali založniki pa so lahko srečni, da jih ima sploh kdo zamar.

    Mi pa bomo prvi v EU uvedli elektronsko satelitsko cestninjenje in kriminalizacijo torrentov. Bravo.

  3. smoger Says:

    To okrog 5k evrov…najbrž namenoma ni bolj dorečeno…s tem se poveča ‘mutni’ manevrski prostor lovcev na pirate.

    A npr. legalna programska oprema …ne vem npr. Windows 7, stane enako v Švici, Nemčiji kot na Portugalskem, BiH?

  4. dronyx Says:

    Pri programski opremi je verjetno še najmanjši problem. Pri filmih ali glasbi pa jaz lahko v knjižnici dobim ogromno tega za ceno letne vpisnine. Torej je premoženjska korist od 1000 filmov vredna 20 €, pa še to ne, če imam poravnano vpisnino za tekoče leto.

  5. DJ Says:

    Čudno, da tole ni šlo na referendum…
    Problem bi lahko bil predvsem tam, kjer določenih stvari ni na voljo po kakršnikoli legalni poti že. Princip “bratranec iz Amerike mi je poslal videokaseto, ker tega pri nas ni”. Samo da se danes namesto videokasete pač uporabi “alternativne načine distribucije” za “boljšo uporabniško izkušnjo”. ;D Ne dvomim, da bi se t.i. “piratstvo” praktično izničilo samo od sebe, če bi imeli na voljo TiVo, Netflix, Hulu in podobne zadeve (enostavnost tega, da klikneš, kdaj si želiš kaj pogledati, in plačaš eno normalno spodobno ceno, premaga še tako uporabnikom prijazno enostavno distribucijo preko torentov, kjer je treba upoštevati še stroške hranjenja datoteke in porabljene elektrike ipd.). Seveda mora prej EU uzakoniti enoten trg na medijskem področju, kar je že skrajni cajt.

  6. dronyx Says:

    @DJ: Mislim da gre šele za predloge sprememb KZ, tako da niso uspeli vključiti še tega na superreferendum. Potem bi SDS lahko uporabil slogan 4 x PROTI.

  7. DJ Says:

    Mogoče bodo šli raje v nostalgično formulo: 3×3😀

  8. rockstar1707 Says:

    Tudi mene zanima kako da se za takšne stvari, ki se konec koncev tiče velikega dela prebivalstva, ne razpisuje referendumov? Mene to dosti bolj zadeva kot pa neki arhivi itd. (no ja, vsaj neposredno…).

  9. pijanec Says:

    Saj pa se v Sloveniji nikoli nič ne da na referendum, kar finančno neposredno prizadene večino prebivalstva. A ste kdaj videli referendum o prometnih kaznih? O kakšnem novem davku? O ceni vinjete?

    So pa Slovenci več kot navdušeni, če lahko na referendumu glasujejo o zasebnih stvareh “drugih”. Soseda je posebej navdušena, če lahko meni pove, s kom smem živeti v partnerski zvezi, kakšno medicinsko pomoč smem uporabiti pri neplodnosti itd.

  10. dronyx Says:

    @pijanec: To je tudi meni zanimivo. Do referenduma pridemo lahko samo tako, da se podpiše pod zahtevo dovolj poslancev, ali pa če neka interesna skupina zbere dovolj podpisov. Sam sem pred dnevi naslovil na SDS vprašanje, kakšno je njihovo stališče do prometne kaznovalne politike in če zmagajo volitve 2012, ali nameravajo nadaljevati obstoječo prakso dvigovanja kazni v nebo. Odgovorila mi je sekretarka strokovnega sveta SDS, da bodo to obravnavali v strokovnem svetu, nisem pa še dobil njihovega stališča. Prav tako nisem zasledil, da bi bila SDS odločno proti v primeru zadnjega zviševanja kazni, kjer so šli očitno pripravljavci zakona na roke Jankoviću in podobnim zaslužkarjem, ki bodo lahko v conah 30 km/h po novem izvrstno kasirali.

    Sem se pa nasmejal, ko so vodji mestnega redarstva v obupno kičasti uniformi zastavili vprašanje, kakšen vzgojni učinek ima pošiljanje kazni po letu dni od prekrška, pa je odgovoril, da tudi ni moralno in etično, če se ne držimo predpisov. Kot bi poslušal Rodeta, ne pa šefa mestnega redarstva, ki na leto z kaznimi zbere nekaj milijonov in je manager firme z najvišjo dodano vrednostjo na zaposlenega v državi (to veliko pove zlasti o tej brezperspektivni državi).

    Glede spremembe KZ sem pa skoraj siguren, da so bili glavni lobisti za take popravke BSA, ker kakšen Paramount ali MGM sploh ne vesta, kje je Slovenija.

  11. smoger Says:

    Pozna kdo kak dober program (open source) za reševanje podatkov z USB ključa. POskusil že:
    – disk digger
    – recuva
    – pandora recovery
    – recover my files
    ???

  12. dronyx Says:

    Kaj pa se je zgodilo s podatki, da jih moraš reševat? Jaz sem pred kratkim imel primer virusne okužbe ključka, ko je izgledalo, kot da so vse mape in datoteke pobrisane. Potem mi je z nekim programom za reševanje podatkov (pozabil katere, pač eden izmed prvih google zadetkov za free disc recovery) uspelo vsaj dobiti imena pobrisanih map, čeprav ni znal ničesar rešiti. Potem sem pa šel slučajno v ukazni vrstici preverit, ali je mapa res pobrisana in izkazalo se je, da mape sploh niso bile pobrisane, ampak je virus samo nastavil neke atribute (system in hidden), tako da se jih ni videlo. Z ukazom attrib -h -s sem potem zadevo rešil in priklical nazaj vse podatke.

  13. smoger Says:

    @dronyx: Nič ‘posebnega’. Imel sem gor skoraj 8GB fajlov. Pol naslednji dan dam v računalnik…okno za usb se ne odpre…grem v ‘Moj računalnik’ ….kliknem na ikono in pol preverim še zaseden prostor… od usbeja in dobim tole:
    http://imageshack.us/photo/my-images/805/usbs.png/

    Podatki so še vedno gor…sem zvedel prek disk diggerja. Tam moraš vsak fajl posebej ‘rešit’:
    http://imageshack.us/photo/my-images/30/digh.jpg/

    Kam morm it/naredit za zagon zgornjega ukaza?

  14. smoger Says:

    Aja…usb sem poskusil na 3 različnih računalnikih…ista zgodba.

  15. dronyx Says:

    @Smoger: Na tak primer pa še nisem naletel. Poskusi tole.

  16. smoger Says:

    Samo, da javim razplet zgodbe:
    1. Data recovery wizard ni sploh zaznal usbe ključka.
    2. S programom Disk Digger sem rešil nekaj .doc in .pdf fajlov. Stisnjeni fajli so šli rakom žvižgat.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: