Neznosno breme vladanja

Včerajšnji superreferendum je skupaj še z enim prejšnjim o malem delu pokazal, da ima naš politični sistem serijsko vgrajenega precej velikega hrošča, če se računalniško izrazim.

Mi očitno nimamo nobene rešitve za primer, če aktualna vlada, ki je sestavljena iz zmagovalcev preteklih volitev, nekje sredi mandata ne uživa več niti minimalne podpore med volilci. Tako kot praktično ne moremo odpoklicati poslanca, razen če ga pravnomočno obsodijo in zaprejo, tako tudi ne moremo nič storiti z vlado, ki jo skoraj nihče več ne mara in ji ne zaupa več niti četrtina volilcev. Se pa da pri nas kot kaže čisto vsak predlagan zakon vreči na referendumu, tako da v takem primeru nima nobenega smisla sploh razpisovati referendume, ker je to samo metanje denarja stran za volilne komisije in tiskanje volilnih listkov. Slovenec bo šel na tak referendum že zato, da v intimi volilne zavese izlije ves gnev in nezadovoljstvo nad oblastjo, ki ni izpolnila njegovih pričakovanj.

To stanje je podobno, kot če imaš nogometno moštvo, kateremu žvižga 80 % gledalcev ne glede na to, kaj počne na igrišču, ker so gledalci in navijači tako globoko razočarani s prikazanim. V takem primeru ne samo da ni možno več izvesti nobenega resnega napada, ampak občinstvo z aplavzom sprejme tudi vsak prejeti gol v domačo mrežo. To v našem aktualnem političnem primeru pomeni, da se ljudje celo veselijo vsakega vladnega neuspeha, pa čeprav gre to morda na njihov račun in njim v škodo.

Je pa podobno kot pri nogometu težava v tem, da praktično ni druge realne možnosti, kot da se tekma odigra vseh 90 minut do zadnjega sodnikovega žvižga, pa čeprav tekma že dolgo nima nobenega smisla več, ker je moštvo medtem praktično razpadlo.

Kar se tiče superreferenduma se pa zadeve nisem udeležil in zaradi mene me lahko mirno tudi brišejo iz volilnega imenika, ker že nekaj let pri temu cirkusu ne sodelujem in nočem sodelovati. Če politiki nimajo nobenega spoštovanja do volilcev, ne vidim razloga ali potrebe, da bi bilo obratno. Včasih veliko poveš že s tem, da nekaj preprosto ignoriraš in vabilo preprosto zabrišeš v smeti.

Glede pokojninske reforme se strinjam vsaj delno z njenimi nasprotniki, da se tega problema ne da resno reševati samo na enem koncu z dvigovanjem upokojitvene starosti postopoma tja proti 80 letu. Na ta način bomo imeli čez 10 let ali še prej na deset tisoče brezposelnih starejših ljudi, ki bodo praktično nezaposljivi, v pokoj pa tudi ne bodo mogli, ker ne bodo izpolnjevali pogojev. Meni je tudi jasno, da vsa dela niso enaka in da se  verjetno pri nekem težkem fizičnem delavcu v industriji ali gradbeništvu ne more pričakovati, da bo lahko delal tako dolgo, kot nek pisarniški delavec v udobni klimatizirani pisarni. Njih so verjetno mislili upokojevati invalidsko, pri čemer bo ta pokojnina tako nizka, da jim drugega kot samomor niti ne bo preostalo, razen če jih bodo pripravljeni živeti otroci. Kar bo pa sploh težka, ko je očitno, da danes še sebe več ne morejo preživljati in to čeprav imajo zaposlitev.

Prava pokojninska reforma bi morala po moje poseči tudi na trg delovne sile in še kam. Recimo država bi lahko naredila katalog delovnih mest, ki so prvenstveno namenjeni starejšim od 55 ali 60 leta in bi za ta delovna mesta nudila neke vzpodbude oziroma davčne olajšave. Brez tega starejši brez dela nimajo niti teoretične možnosti na trgu delovne sile. Recimo kuharice v domovih za ostarele bi bile z lahkoto starejše gospe ali tudi gospodje, zaradi mene lahko priučeni, ki imajo še nekaj let do upokojitve. To je javni sektor in država tu lahko sama postavlja pravila. Mene je kot otroka pazila babica, ki je bila takrat stara okrog 75 let in ni imela nobenih vzgojiteljskih šol ali fakultet. Država lahko reče, da mora v vrtcih delati določen procent starejših od 55 let, sicer sledijo sankcije. Lahko gredo tudi pogledat izraelske kibbutze na državen stroške in tam dobijo kakšno uporabno idejo.

Ampak o tem morajo razmišljati oni, ne jaz.

Je pa seveda daleč najlažje vsakih 10 let spremeniti pokojninski zakon in dvigovati starostno mejo za upokojevanje po potrebi, glede na demografske trende in projekcije. Ampak za to pa res ne rabiš cele ekipe svetovalcev in doktorjev, ki se trkajo po prsih, da so napisali kvaliteten zakon. To vam jaz pro bono delam do smrti, po smrti pa vam brezplačno zapustim računalniški program v MS excelu, ki vam bo to sam računal.

Če se sklene družbeni konsens, sem sam načeloma tudi za to, da se postopoma uvede sistem, kjer bo državna pokojnina predstavljala samo nek minimalni zajamčeni socialni dohodek, recimo v višini današnjih 500 €, medtem ko bo potrebno za kaj več privarčevati na drug način. V tem primeru pa bi morala država postopoma zmanjševati obvezne prispevke in omogočiti ljudem, da se znajdejo po svoje.

3 Responses to “Neznosno breme vladanja”

  1. pijanec Says:

    Mislim, da glavnino del, primernih za starejše, odžirajo študentje. Prelaganje škatel, zlaganje izdelkov iz tekočega traku v škatle, strežba itd. to vse lahko delajo starejši.

  2. dronyx Says:

    @pijanec: Saj starejši niso primerni samo za zlaganje škatel. Ti imaš lahko 70 let in še vedno opravljaš poklic splošnega zdravnika. Mislim da celo nekatere bolnišnice vpokličejo upokojeno osebje, ko jim zmanjka kadra. Si pa težko predstavljam, da bi nekdo pri 70 letih delal intenzivno v kirurški sobi. Ampak bistvo problema je v tem, da bo večina delavcev letela na cesto pri 50, ali zgodnjih 60, že ob manjši gospodarski krizi in kje bodo taki ljudje dobili novo zaposlitev? Z nekaj leti na zavodu in prvo zaposlitvijo pri 30 letih nimajo kaj sanjati o upokojevanju pred 75 letom. Jasno je, da imajo delodajalci raje mlade, vitalne, ki bodo manj na bolniškah in se jih da lažje vleči za nos. Zato je pokojninska reforma brez nekih davčnih vzpodbud ali česa podobnega samo zakon, sprejet s figo v žepu, ki bo ustvaril dodatne socialne probleme zato, da bodo lahko nekateri pri 90 letih imeli lepe pokojnine, upokojili so se pa morda pri 50 letih v časih, ko problem upokojevanja ni še nikogar zanimal. In vse to v imenu neke medgeneracijske solidarnosti. Poleg tega država lahko intenzivno posega na trg dela samo v javnem sektorju, medtem ko zasebniku težko ukaže, koga naj zaposliti, ali da ne sme odpustiti vseh starejših od 50 let. Brez nekih ugodnosti in dobro zamišljenega sistema tu preprosto ne bo šlo. Samo te ljudi kot kaže vse to sploh nič ne briga. Oni lovijo nek imaginarni Francosko Nemški vlak in gre se jim za to, da jih nekdo potreplja po rami, kako dobro delajo. Pravih rezultatov pa nikjer.

  3. pijanec Says:

    Seveda so lahko starejši zdravniki, vendar tako izobraženih ali izkušenih starejših ne bo nihče vrgel na cesto. Zato na trgu dela pristanejo predvsem starejši, ki so jim glavna konkurenca študentje.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: