Sami eksperti za nuklearke

Ob težavah v Japonski nuklearni elektrarni Fukušima sem jaz prijetno presenečen, koliko strokovnjakov imamo pri nas za jedrsko tehnologijo in učinke radiacije. V časopisnih člankih in na spletu je najti v zadnjem času ogromno zapisov, kaj vse je bilo zanič projektirano in kaj bi morali Japonci narediti, da bi preprečili jedrsko katastrofo. Pa jod je baje tudi dobro jest za radiacijo, čeprav to ni čisto sigurno, ker nekateri trdijo, da je jod celo strupen.

Bi pa rad na nekem drugem, dosti bolj banalnem primeru ponazoril, kako težko je pri načrtovanju upoštevati vse možnosti, ki se lahko v praksi zgodijo.

Pred leti sem sodeloval pri opremljanju sistemske sobe za strežnike in sem pač omenil, da je sistemsko sobo potrebno tudi ustrezno hladiti, ker strežniki oddajajo precej toplote, ki jo je potrebno odvesti. Elektronika pa je občutljiva na visoke temperature. In zato so v sistemsko sobo vgradili neko najcenejšo klimatsko napravo.

Potem pa pride sodelavec nekega ponedeljka zjutraj v službo in ko je odprl vrata sistemske sobe, ga je skoraj po tleh vrgel vročinski udar. Klimatska naprava se je verjetno pokvarila že v petek ali soboto in ker ni nihče tega opazil, je temperatura v sobi močno narasla.

Takrat sem se na praktičnem primeru naučil, da samo ena klimatska naprava v sistemski sobi nikakor ni dovolj, čeprav bi lahko vrsto let delovala brez da bi to kdorkoli opazil. Ampak ta se je pač pokvarila.

Pri naslednji sistemski sobi, kjer sem bil zraven, sem izrecno zahteval, da vgradijo dve medsebojno neodvisni klimatski napravi, ki sta vsaka zase sposobni samostojno hladiti sobo, glede na izračunano potrebno moč. Ob normalnem delovanju taki klimatski napravi delujeta vsaka s polovično močjo, če pa ena odpove ali pa je potrebni servisni poseg, pa lahko ena prevzame celotno hlajenje.

Vendar nekega dne se zopet ponovi vročinski udar iz sistemske sobe, samo da sta tokrat odpovedali pa obe klimatski napravi!

Ko smo zadevo raziskali, se je izkazalo, da je okoliške prebivalce motil hrup obeh zunanjih hladilnih enot, montiranih na zidu in so zato v špranjo vtaknili leseni palici, ki sta ustavili delovanje ventilatorjev.

Da bi preprečil takšno diverzijo, bi morali pa praktično preprečiti fizični dostop do zunanje enote.

Mi je pa po vseh teh negativnih izkušnjah postalo jasno, da celovita rešitev mora imeti vgrajen vsaj še osnovni sistem alarmiranja oz. obveščanja, povezan s senzorji in agenti na strežnikih, ki odgovorne za delovanje sistemov lahko na napako opozori prek SMSa ali elektronske pošte, po možnosti pa bi moral biti tak sistem sposoben izvesti določene akcije tudi samodejno, če so presežene določene kritične vrednosti.

Ampak ljudje smo znani po tem, da se na lastnih napakah učimo, tujim se pa režimo.

Po nesreči v Černobilu svet ni opustil jedrske energije, ampak so se spremenili varnostni standardi. Na Japonskem so težave v nuklearki povezane z naravno nesrečo, ki se morda res zgodi lahko samo vsakih tisoč let, vendar ta nesreča dokazuje, da  praktično vse kar je statistično možno, se lahko nekega dne tudi zares zgodi in je potrebno pri načrtovanju to upoštevati.

Po moje se svet tudi tokrat ne bo odpovedal jedrski energiji, ker so prednosti še vedno večje od tveganja. Bodo pa verjetno ponovno revidirali standarde.

In prosim ne jest joda, dokler se ne izkaže, da ni strupen za zdravje!

24 Responses to “Sami eksperti za nuklearke”

  1. Aleš Says:

    Najbolj zanimivo pa je, da ljudje mislijo da je do težav prišlo zaradi potresa in sploh ne vedo da je šele tsunami, ki je zalil agregate (verjetno dizel agregate) zadal glavni udarec, saj niso mogli več poganjat pump. In zdaj mediji flancajo kako potresno varna je NK … brezveze

  2. smoger Says:

    Jod jem vsak dan, ker nimam dovolj soli v glavi.😛

  3. chef Says:

    @Aleš: Trditi, da se nesreča ni zgodila zaradi potresa, je smešno. Cunami ni prišel iz vesolja, ampak je pač logična posledica potresa.

  4. dronyx Says:

    Praksa je žal pokazala, da vsaj nuklearka v Fukušimi zanesljivo tako močnega potresa ni zdržala! Beseda cunami je mislim da celo japonskega izvora, tako da popotresni morski val ni nekaj povsem nepričakovanega, če je epicenter potresa na morskem dnu. Ko vidiš, kaj cunami naredi s celimi naselji je jasno, da infrastruktura nuklearke na obali ne bo preživela brez posledic takšnega udara vode. To tehnično očitno ni bilo dobro rešeno.

  5. chef Says:

    Mislim, da je bila skonstruirana tako, da bi vzdržala 25-metrski cunami. Bil je pa deset metrov višji. Morda bodo naslednjo zgradili tako, da bo vzdržala 50-metrskega. Potem bo prišlo nekaj tretjega.

    Jebatga, narava je vedno zahtevala žrtve.

  6. dronyx Says:

    @chef: The tsunami wave that hit the plant measured at least 7 metres in height, compared to the maximum 6.5 metre case the plant was designed to cope with.

    Za 25 metrski val dvomim da bi bil dovolj Kitajski zid.

  7. anez Says:

    Ekspertov je velik sam zdej kaj je je upam samo da so se kaj naučili iz tega

  8. Slovenec na Tajvanu Says:

    Pa kaj nisi prej napisal, da joda ne smem jesti. Sem ravno jedel joto😦

  9. dronyx Says:

    @Slovenec na Tajvanu: Sem na hitro prebral in se že ustrašil, da si pojedel tistega simpatičnega modela iz Star Wars (Jedi master Yoda)!

  10. Aleš Says:

    seveda je cunami posledica potresa, vendar hočem povedati da je bilo do tistega trenutka, ko še ni prišla voda-cunami, vse OK.
    Hotel sem samo poudariti da zdaj vse države gledajo samo potresno varnost elektrarn …
    Pri npr. NEK so že lani ugotovili da višina reke Save ob poplavah že lahko povzroči “zalitje” elektrarne, in ker agregatov pač nimajo na ne vem kakšni višini, so sklenili povečati nasip in namestiti dodatni agregat…
    Upam da je kdo sedaj zastopil moj namen posta.

  11. Tajča Says:

    Mora zmanjkati elektrike ali se mora pokvariti klima, da se spomnimo na zračenje skozi okno (če soba ni ravno bunker)?

    Jaz tudi prekolnem vsako klimo v bloku, ker se ponoči ne da spat, toliko se vse trese. Dronyx, ti tega ne razumeš, ker (stavim da) spiš v hiši🙂

  12. dronyx Says:

    @Tajča: Računalniške sistemske sobe niso tako kot spalnica, ko luftaš, kadar postane prevroče. Običajno so locirane kje v kleti, po možnosti še v sobi brez oken. Poleg tega danes ni več potrebe, da bi skakal vsak dan okrog serverjev, saj se skoraj vse da naredit na daljavo. Serverji pa tudi ne težijo, da jim je prevroče, samo ventilatorje poženejo do konca, tako da ropota, kot če bi vklopil letalski motor.

    So mi pa ljudje, ki živijo v blokih, od nekdaj bili zabavni. Oni pozimi našopajo gretje tako, da imajo v sobah vsaj 25 stopinj, ker sicer jih zebe, poleti pa vklopijo do konca vse možne klimatske naprave, da je v stanovanju še znosnih 18 stopinj, sicer ful zašvicajo. Vmes pa seveda jamrajo, da takih problemov ne bi bilo, če bi živeli v hiši. Ampak potem jih pa postaviš na realna tla, ko jim omeniš, da takšno obnašanje v hiši pomeni par tisoč evrov samo za kurilca in elektriko na leto.

  13. Tajča Says:

    Hm, če že vlečemo vzporednice, sistemske sobe bi morale imeti okna (v odprtem, seveda zavarovanem stanju), tako kot bi jedrske elektrarne morale imeti sistem hlajenja, ki ne bi bil sistem, ampak stabilno stanje.

    Onyx, v blokih so nam dali zaradi nekega novega pametnega in ekonomičnega zakona vsem števce za porabo gretja in plačujemo ne po ceni na enoto porabe, ampak po deležu stanovanja glede na porabo celega bloka. Rezultat je, da sedaj vsi zmrzujemo (da ne bi porabili več kot sosed!!), plačujemo pa enako, le da gre zdaj 99% v izgubo. Tako da se za 25 lahko po novem tisti na daljinsko ogrevanje obrišemo pod nosom. Pomembno je pač, da postajamo vedno bolj “energijsko varčni”🙂
    In najbolj pametno in ekonomično je, da dela klima stalno, ‘bemti.

  14. dronyx Says:

    @Tajča: Nuklearke seveda imajo sisteme hlajenja, je pa problem v tem, da takšne elektrarne ne moreš enostavno ugasnit, tako kot doma kalorifer, ampak je ohlajanje proces, ki traja dolgo časa (NEK ima baje v reaktorju 50 ton urana, količina do sedaj izrabljenega goriva v bazenu pa je prek 400 ton!) in ves ta čas je potrebna električna energija za delovanje vseh sistemov. Fukušima je imela dizel generatorje za napajanje črpalk, ki jih je potem zalil cunami, poleg tega so imeli še rezervno baterijsko napajanje, ki pa je zdržalo samo osem ur. Kaj narediti po osmih urah, da bi črpalke delovale, pa očitno niso poštudirali oziroma takega scenarija sploh niso predvideli. Naš NEK ima plinsko elektrarno v Brestanici ravno zato, da zagotavlja neodvisni vir energije za take primere. Če pa v primeru zaustavitve in razpada električnega sistema odpove Brestanica pa tudi vprašanje, kaj bi naredili.

  15. anez Says:

    Sej nek ima se dizelske agregate ali pač ne ?

  16. Tajča Says:

    Onyx, jasno nadaljevanje.. JE mora biti pod gladino bližnje reke. Če bi vse! odpovedalo, pa bi del toka samo spustili (ročno:)na pregrevan del. Pravzaprav ne, samo bi moralo pasti v reko.🙂 samo za tako pogruntavščino ni treba biti posebno pameten. Ne razumem, kako je naša civilizacija usmerjena v kompliciranje sistema na sistem (tudi varnostni), ti so pa vedno eden na drugega vedno manj zanesljivi. Sploh ni za pomislit, da se nam zgodi da kaj (ali kdo) odklopi internet.

  17. dronyx Says:

    @anez: Verjetno imajo. So pa zanimivi tudi tile podatki za dve hladilni zanki NEK (moč enega motorja črpalke nakazuje na to, da to ne moreš priklopiti ravno na vsak gasilski agregat):

    Število črpalk: 2
    Zmogljivost črpalke: 6,3 m3/s
    Moč motorja črpalke: 5,22 MW

    @Tajča: Največji problem nukleark je ravno v tem, da delujejo na principu jedrske fisije in je gorivo večinoma uran, ki ob razpadu oddaja celo vrsto človeku nevarnega radioaktivnega sevanja. Zato imajo vse nuklearke hladilni sistem jedra zaprt v primarnem krogu, da ne pride do izpusta radioaktivnosti v okolje, medtem ko je reaktorska sredica obdana z jeklom in betonom. Če slučajno hlajenje z vodo odpove, potem pride do taljenja sredice, ki posledično zaradi visokih temperatur stopi tudi beton in jeklo reaktorske posode, kar je potem pa nočna mora vsake jedrske elektrarne. Če ne bi bilo problema radiacije pri nuklearkah jaz dvomim, da bi danes elektriko pridobivali na kakršenkoli drug način, kot samo v jedrskih elektrarnah.

  18. anez Says:

    tole je pisalo na Eposavju: Kot eden večjih ukrepov za zmanjšanje potresnega tveganja bo čez dobro leto v NE Krško vgrajen še tretji dizel generator, ki bo še povečal zmožnost napajanja z energijo v primeru izpada električnega omrežja,” dodajajo v sporočilu za javnost.

    Se pravi trije dizelski agregati

  19. Tajča Says:

    @dronyx Solze direktorja Tepca so tudi meni povzročile nočno moro. Še večja nevarnost kot sevanje je lahko toplota, saj če več ton težkega staljenega urana predre jeklo (1500°C) gre skozi podtalnico in prevrta zemeljsko skorjo? Se opravičujem, a če samodelujoča stvar ni pod nadzorom, mi domišljija.. niti ne najdem na netu nič o tem, do katere temperature itd.

  20. dronyx Says:

    @Tajča: Ideje, da lahko staljena sredica nuklearnega reaktorja prevrtala Zemljo, so bile popularne v 60 letih, ko so to poimenovali Kitajski sindrom, češ da je Kitajska na drugi strani ZDA (China Syndrome). Mimogrede, sredica Zemlje ima sama po sebi temperaturo 2000 – 5000 stopinj, tako da tam tudi sicer ne zmrzujejo.

    Baje se ob staljenju uranove sredice dosežejo temperature do 2700 stopinj, kar povzroči, da se vse skupaj stopi in pogrezne v zemljo kakih 20 metrov. To ima za posledico, da talina reagira s podtalnico, kar pomeni, da se radioaktivno sevanje širi v okolje. Je pa ob takih temperaturah jasno, da dokler zadeva ni ohlajena, nimaš kaj betonirat. Nisem pa čisto prepričan, ali se lahko že ustavljena nuklearna fisija ponovno štarta zaradi visoke temperature.

    Skratka, če ne bi bilo radiacije, bi ob stalitvi jedra dobili samo veliko pare in nekoliko večjo luknjo v zemlji, morda bi ščasoma tam nastale še celo zdravilne toplice.

    Sem pa bral o vplivu radiacije na okolje v primeru Černobila, zlasti v tako imenovani Zoni in Red Forestu. Baje se življenje tam vrača in očitno niso vse rastline in živali enako močno dovzetni za radiacijo.

  21. Tajča Says:

    Hvala, dronyx. Zelo prijazno od tebe. Če lahko prosim še to razložiš, pa hvala vnaprej..
    Zakaj samo do 20m, kaj bi ustavilo? Velika masa, gostota in temperatura torej naj ne bi prodrle do magme?

  22. dronyx Says:

    Jaz si zadevo predstavljam tako, kot če imaš ponev z vrelim oljem in v to ponev vsuješ kilo moke. Zadeva se zgosti, ohladi in dobiš ven nekaj zažganega, kar ni več tekoče olje. Ko staljen uran stopi jeklo, beton in zemljo pod reaktorjem se vse skupaj podobno pomeša v radioaktivno maso za palačinke in na neki točki ni več dovolj energije, da bi se zemlja topila naprej. Ostane pa še vedno problem sevanja, zato so Černobilsko elektrarno zabetonirali v sarkofag.

    Je pa zanimivo, da recimo razbeljeno železo ohladiš že če ga samo pomočiš v vodo, medtem ko morajo tudi že izrabljene uranove palice hladiti še celo leto v bazenih z vodo (Fukušima ima to rešeno kot kaže na podstrešju reaktorjev), preden jih lahko skladiščijo na suhem.

  23. pijanec Says:

    Okolica černobilske elektrarne je danes eden najbolj zdravih in dobro delujočih ekosistemov. Glavna prednost je seveda ta, da v bližini ni človeka.

    @chef: potres kot pojav je na elektrarni povzročil nič škode, zato je vso pregledovanje potresne varnosti elektrarn neumnost. Vso škodo je povzročil tsunami kot posledica potresa – zatorej bi bilo smiselno npr. pregledovat možno izpostavljenost tsunamijem.

  24. Tajča Says:

    @dronyx, jedrska kuhinja ni tako nedolžna. Če malo pomislim, mi je le na podlagi osnov mehanike jasno, da je energije več kot dovolj za leta taljenja reaktorske sredice, če se ta ne hladi. Uran, vir toplote, se zaradi večje gostote izloči na dno raztaljene mešanice in utira pot talini.
    Ker gorivo še še zdaleč ni iztrošeno, je poleg tega dovolj moči tudi za izparevanje urana in posledično povečano sevanje okrog reaktorja, kar izgleda se edino poleg onesnaženja podtalnice priznava za problem.
    Kitajski sindrom ima tako ime in je pretiravanje z namenom, da se zamegli realen problem.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: