En preobrat preveč

Kar se filmov tiče so moj veliki fetiš filmi s preobratom na koncu (twisterji) in mislim da sem vsaj enkrat pogledal vse filme, za katere sem slišal, da sodijo v to kategorijo in so posneti v barvah. Očitno se rad počutim na koncu filma nategnjenega in so mi zato taki filmi všeč.

Sem pa gledal nazadnje dva filma, kjer se mi zdi, da so pisci scenarija nekoliko pretiravali s preobrati.

MAJOR SPOILER WARNING!

Prvi je film Frailty (2001), v katerem Bill Paxton igra očeta samohranilca dveh mladoletnih sinov. Nekega dne ga obišče angel in mu zaupa posebno nalogo. Ker se bliža konec sveta, je bog njega in njegovo družino izbral zato, da uničujejo demone na Zemlji, ki se skrivajo v telesih na videz običajnih ljudi. Od angela dobi poimenski seznam teh demonov in razodene mu tri sveta orožja, ki jih mora uporabiti za njihovo uničevanje, kjer glavno vlogo igrata sekira in vodovodna cev. Ko to razloži otrokoma, je mlajši Adam nad nalogo navdušen (kdo ne bi bil?), medtem ko je starejši Fenton prepričan, da se je očetu zmešalo. In ne mine dolgo časa, ko oče pripelje domov prvega demona in ga vpričo otrok pokonča s sekiro ter zakoplje na vrtu.

Do tu vse lepo in prav (hmm?).

Psihotičnemu očeta blodnje spremenijo v krutega serijskega morilca, medtem ko to stanje otroka različno dojemata in na nek način tudi onadva postaneta očetovi žrtvi. Vendar se potem izkaže, da ima družina dejansko poseben dar in da so vsi ti ljudje bili ubiti zato, ker so tudi sami storili težke zločine in je Bill Paxton samo podaljšana božja roka, torej nekakšen božji rabelj.

Čeprav ima film na koncu v redu izveden preobrat, pa se mi zdi religiozni zasuk v scenariju brez veze in mi deluje  predvsem kot svetopisemsko neprepričljiva reklama za krilatico “oko za oko”.

Drugi film je Unknown (2006), ki je očitno nastal po navdihu prve Žage in Nolanovega Mementa. Zgodba govori o skupini ljudi, ki se zbudijo v nekem zapuščenem in zaklenjenem skladišču ter se jim ne sanja, kako so se znašli tam. Izkaže se, da gre za skupino ugrabiteljev in ugrabljenih, ki so med prerivanjem podrli jeklenko s plinom, katerega uhajanje je povzročilo nezavest in izgubo kratkoročnega spomina, tako da se ne spomnijo niti tega, kdo je kdo. Spomin se jim po delčkih počasi vrača, film pa proti koncu postreže z dobro zastavljenim preobratom.

Vendar režiser potem, ko gledalci že sprejmejo presenetljiv preobrat, naredi rollback, skensla v redu twist in si izmisli stupid twist, ki pa je povsem za lase privlečen in po moje čisto odveč.

One Response to “En preobrat preveč”

  1. jovance Says:

    ova e dobra nauka koja treba da se pocituva

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: