Računalništvo v oblaku

Zmerno do pretežno oblačno računalništvo je trenutno eden največjih tehnoloških hitov, dejansko pa gre za dokaz, da v velikih računalniških firmah tudi oddelki za marketing dobro opravljajo svoj posel in si vsake toliko časa izmislijo nov izraz za obstoječe rešitve, da pritegnejo pozornost zainteresirane javnosti.

In Cloud computing je danes buzzword, ki se lahko po popularnosti primerja kvečjemu še s kakšnim izrazom, kot je ekosistem (spletne tržnice tipa android market ali Apple app store za sistematično cuzanje denarja).

Pred nekaj meseci sem na eni izmed računalniških seans poslušal predavanje mariborskega študenta o računalništvu v oblaku in on je na prižnici dobesedno žarel od sreče, ko je zbrani množici starih prdcev razlagal, kako ima mariborska fakulteta prva v državi laboratorij za cloud computing in opremo za to čudo vseh čudes naj bi jim zagotovil sam IBM. Meni pa je študent deloval bolj kot kakšen najstnik, ki je bil prvič pri prostitutki in kolegom navdušeno razlaga, kaj vse sta počela s punco v postelji (da je šlo dejansko za plačano prostitutko se seveda ne govori naglas).

V slovenščini imamo izraz “živeti v oblakih“, kar naj bi pomenilo odsotnost stika z realnostjo. In moje mnenje je, da danes sploh nismo več sposobni ločiti med tem, kaj je zares nek nov tehnološki trend, kaj pa je čisto navaden marketinški štos, pogrevanje že stokrat prevrete juhe.

Večina malo večjih podjetji in seveda tudi celoten javni sektor ima tako ali drugače vzpostavljene računalniške sisteme, ki se običajno zaključijo v neki dobro hlajeni in vsaj za silo varovani sistemski sobi, kjer so postavljene omare s strežniki in komunikacijsko opremo. Zaposleni ponavadi natančno vedo, koga kličejo v primeru, da neha delovati elektronska pošta, protivirusni program ali dostop do mreže, mnogi pa tudi vedo, kje v kleti se nahaja ta holy techno room, brez katere se poslovanje ustavi in delavci lahko samo še gledajo v zrak. Bistvo takega poslovnega računalniškega sistema pa je v tem, da nudi zaposlenim neke storitve, ki podpirajo poslovne procese.

Približno tako zadeva izgleda že vsaj zadnjih dvajset let.

Da pa bi temu lahko rekel računalništvo v oblaku, je potrebno sistemsko sobo skriti tako, da nihče nima pojma, kje se zares nahaja vsa ta železnina, prav tako pa je potrebno skriti obraze, ki stojijo v ozadju tega cirkusa in skrbijo za to, da sistemi delujejo po možnosti brez izpadov.

Googlov, Amazonov in še kakšen računalniški oblak ni nič drugega kot ogromna strežniška farma (razpršena na večih lokacijah), ki uporabnikom nudi najrazličnejše storitve, ponavadi dostopne prek spleta in ima vgrajene dobro znane mehanizme za zagotavljanje visoke razpoložljivosti in redundance. Recimo Amazonov S3 (simple storage service) nudi prostor za shranjevanje podatkov v “oblaku”, medtem ko EC2 (elastic compute cloud) ponuja računske resurse oziroma možnost postavitve virtualnih računalnikov v “oblaku”. Te storitve lahko posameznik ali podjetje preprosto zakupi in ga v bistvu ne sme zanimati, kje se vse skupaj nahaja in kakšne face (običajno Indijci) vse to upravljajo. Ni pa se tudi pametno obremenjevati preveč s tem, kdo vse ima dostop do podatkov in kaj z njimi počne, ker sistem temelji na zaupanju. Seveda pa vsaka resna stranka pričakuje nek SLA (service level agreement), kjer je definirano, kaj storitev obsega in pod kakšnimi pogoji, ponudnik storitve v oblaku pa ponavadi spretno k temu doda še drobni tisk, kjer se lahko pravno odveže kakršnekoli odgovornosti.

Ampak kot rečeno vse to obstaja že dolgo časa, le da nihče tega ni imenoval oblačno računalništvo.

To nenazadnje potrjuje tudi izjava Oraclovega šefa Larrya Ellisona, ki jo je dal na Oracle OpenWorld:

"The interesting thing about cloud computing is that we've redefined cloud computing to include everything that we already do. I can't think of anything that isn't cloud computing with all of these announcements. The computer industry is the only industry that is more fashion-driven than women's fashion. Maybe I'm an idiot, but I have no idea what anyone is talking about. What is it? It's complete gibberish. It's insane. When is this idiocy going to stop? We'll make cloud computing announcements. I'm not going to fight this thing. But I don't understand what we would do differently in the light of cloud."

Je pa tu v ozadju po moje nekaj drugega.

Ponudniki oblačnega računalništva računajo verjetno na to, da bodo nekega dne tudi velika podjetja in državne administracije opustile svoje zasebne oblake in odšle skupaj s podatki v njihov javni oblak, kjer predvsem stavijo na nižje stroške lastništva ter visoko razpoložljivost kot konkurenčno prednost. In če bi se ta (zlobni) načrt uresničil, bi bila na ozemlju ZDA nekoč koncentrirana večina podatkov, kar je verjetno tudi v njihovem strateškem interesu.

Kaj se bo dejansko na tem področju zgodilo, ne znam napovedati. Vem pa, da trenutno ne morem resno jemati večjega podjetja ali državne administracije, ki se odpove svojem računalniškem sistemu in preseli vse skupaj nekam v oblak čez lužo.

Morda gre res samo za neupravičen predsodek, vendar trenutno mi to ne deluje resno. Seveda pa je nekaj drugega zasebna uporaba, saj verjetno vsi z veseljem uporabljamo spletno pošto, možnost shranjevanja dokumentov nekam v oblak in podobno, čeprav se je tudi tu pametno zavedati, kaj to pomeni in kakšne so pasti. Drugače pa glede tega nimam pomislekov in me veseli, da so iznašli način, kako to ponuditi uporabnikom zastonj.

Me pa seveda kakšen študent lahko še vedno prepriča, da nimam pojma in da vsak server room pa že ne more biti kar računalniški oblak.

Samo ta bo pa težka.

9 Responses to “Računalništvo v oblaku”

  1. DJ Says:

    Ali pa “zidati gradove v oblakih”, “imeti glavo v oblakih”, “sonce je hitro razpihalo oblake”, “oblaki so se utrgali”…😉
    Mene predvsem moti (kot omenjas tistega vznesenca, ki je kar zarel), kako danes vsi kopirajo eden od drugega — skorajda religiozno. En butl se spomni velike neumnosti v stilu “prihodnost je v oblakih” ali pa “Facebook bo nadomestil e-posto”, pa ze vsi kokodakajo na isto temo. Sploh se nic ne trudijo razsuti teorijo ali ponuditi/hvaliti druge alternative. Neuki mediji pa seveda vse to se dodatno razpihujejo.
    Jaz pravim, da je za vsako storitev ali rec namenjen svoj nacin uporabe in ni vse za vse. Tako kot bicikel ne bo nadomestil avta, Facebook ne bo nadomestil poste, oblak ne bo nadomestil own boxes. Imel sem denimo e-posto “v oblaku” 1994~1995, potem pa sem dobil PPP dial up, vzpostavil Eudoro ter okusil slast pridobitve svojih podatkov k sebi. Poti nazaj skorajda ni vec bilo. Se pa ne branim za kaksen remote backup ali “kolaboracijo” med fizicno precej oddaljenimi osebki.
    P.S.: Server room menda ni oblak. Ce prav stekam, poimenovanje izvira iz diagramov omrezja, kjer je (bil) tam nekje na robu ali na sredi narisan oblak (in iz njega ena ali vec strel), ki je predstavljal internet oz. zunanji svet.😉

  2. seamus Says:

    Super. Tole sem potreboval, ker sem se počutil že malo out, ker nisem imel pojma kaj je to oblak, časa za branje pa nisem imel (beri si ga nisem vzel😉 ). No sedaj vem😀

  3. dronyx Says:

    @DJ: Defincije oblačnega računalništva sodijo bolj v akademske kroge. Meni še kar razumljiva je recimo tale: “a style of computing where massively scalable IT-related capabilities are provided as a service using Internet technologies to multiple external customers”.

    Da vsaka sistemska soba s strežniki, ki si podatke izmenjujejo po TCP/IP protokolu in nudijo navzven neke storitve še ni oblak, je pa kot kaže glavni catch v tem, da interni računalniški sistemi ponavadi ne ponujajo storitev zunanjim strankam. Ampak za oblačno računalništvo pa res ne potrebuješ neke čisto nove tehnologije in posebnega laboratorija za proučevanje le te. Gre prej za filozofijo in buiseness model, kot kaj drugega.

    Recimo za državno administracijo sem prepričan, da danes res ni nobenega razloga več, da bi imeli tisoč malih oblačkov, ko pa bi lahko en IT center (učeno rečeno oblak) ceneje in bolj učinkovito nudil vse potrebne resurse. Včasih to ni šlo zato, ker so bile komunikacije (WAN) počasne. Danes pa imajo že fizične osebe optične povezave ranga 100 Mbs simetrično, to pa je praktično že hitrost lokalnega omrežja. Ampak kaj, ko se računalničarji še vedno radi gredo tisto znano igrico… Kdo ima večjo (sistemsko sobo).

    Skratka…Cloud computing is just another industry joke.

  4. DJ Says:

    “glavni catch v tem, da interni računalniški sistemi ponavadi ne ponujajo storitev zunanjim strankam”

    Točno iz tega gre po moje definicija. Če imam jaz en datacenter v kleti, da fura mojo bajto, zame to ni oblak. Če vsaj del njegovih storitev ponudim tebi, je to “oblak” zate (tako bo tudi izgledal na diagramu tvojega omrežja).

    Se pa strinjam, da ne rabiš ene čisto nove tehnologije, ampak gre bolj za filozofijo in poslovno/prodajni model. Pred desetletji so temu rekli time-sharing, ampak takrat glih kakšnih alternativ še ni bilo na voljo.

    Tista prava zadeva je po mojem bolj to, kar sem pred časom bral od Googlovega sistema (imajo nekaj proprietary): Filozofija, da se lahko katerikoli del pokvari kadarkoli, zato kupujejo cenejšo robo in imajo sistem tako naštiman, da so njegovi deli redundančni in zamenljivi, in če ena zadeva odpove, imajo dovolj časa, da jo zamenjajo, vmes pa storitve niso prizadete (ja, vem, da “sodobni sistemi” to podpirajo že nekaj časa, ampak pri njih je bila fora ravno v tem, da je šlo za “poceni vsakdanjo IT kramo”, kakor sem razumel, ki so jo spravili v zanesljivo delovanje). Čisto zgledovanje po naravi. Lahko bi temu potem rekli zemeljsko procesiranje oz. down-to-earth-computing (kot v “z obema nogama trdno na tleh”).🙂

  5. dronyx Says:

    @DJ: O Googlovem sistemu strežnikov piše tule. Gre verjetno za nekaj podobnega, kot so včasih bili RAID diski (redundant array of inexpensive disks), le da je tu govora o več sto tisoč strežnikov.

  6. DJ Says:

    Folk, ne boste verjeli – tudi za dobri stari Commodore obstaja vsaj en “oblacni ponudnik”: https://www.commodoreserver.com/
    Gor lahko med drugim nalozis “diskete” (oz. njihove image-je), jih share-as z drugimi, browsas in seveda dostopas do njih iz dejanskega C-64 (seveda prodajajo modem za ta namen😉 ) ali pa iz emulatorja kot npr. VICE, slednje pa stane 0 $.

  7. Jonatan Says:

    Pametni so že zdavnaj ugotovili kako so informacije pomembne v današnjem času. In kadar se gre za državne informacije je to še toliko bolj pomembno. Vsaka informacija, ki je shranjena v “oblaku” je vedno shranjena nekje na fizični lokaciji. Na različnih ozemljih veljajo zakoni določene države in nobena država si ne sme dovoliti shranjevanja svojih podatkov na lokaciji neke druge države. Beseda “oblak” ima precej iluzoren učinek na uporabnika, ki se mnogokrat ne zaveda, da ima ta “oblak” kar lepo konkretno fizično lokacijo, ki je pod jurisdikcijo neke tretje države, ki ima svoje zasebne agende.

  8. dronyx Says:

    @Jonatan: Ko pa enkrat razmišljaš še o pravnih posledicah, je pa oblačno računalništvo sploh ena navadna megla. Recimo za primer, da neka slovenska firma preseli v oblak svoje poslovanje. Potem se pa zgodi, da jim nekdo pokvari ali uniči poslovne podatke. Na koga se bodo oni obrnili? FBI? Slovenska policija? Kdo je sploh krajevno pristojen za reševanje takega primera, če so podatkovni centri oblaka raztreseni po celem svetu?

  9. puso Says:

    Pa sej ni treba it v oblake čez slovenske meje če te skrbi zakonodaja. Saj imas ponudnike tudi pri nas npr. FlipIT, pa fix,.. V vsakem primeru pa si mors zagotovit en fizični backup tudi pri sebi za v sef!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: