Kaj jaz lahko storim za naše banke

Po moje je stabilni bančni sektor za funkcioniranje ekonomije neke države na drugem mestu po pomembnosti, takoj za učinkovitim delovanjem pravnega reda. Pri nas kot kaže ne deluje ne eno, ne drugo, zato se niti ne čudim, če je gospodarstvo skoraj na robu bankrota.

Ko so obrtniki in podjetniki zagrozili, da bodo vzeli denar ven iz bank, se je marsikomu kar stemnilo pred očmi, prebledeli so pa tudi nekateri politiki, ki so se očitno sposobni zavedati vseh možnih posledic takega dejanja.

Jaz sicer tako drastičnih ukrepov ne podpiram, čeprav bi lahko tudi ostali državljani zagrozili, da bomo denar pobrali ven iz bank. Jaz se bolj nagibam za to, da se potrošniki in uporabniki bančnih storitev končno začnemo obnašati odgovorno in da “glasujemo z nogami“, kot se temu danes lepo reče.

Če pogledam samo našo največjo, državno NLB. Ona je pridelala lansko leto fenomenalnih 202 milijona izgube, kar je zame škandalozen poslovni rezultat, takoj ob boku izgube skupine Telekom v višini 211 milijonov evrov.

Sam sem sicer že pred časom preselil večino prihrankov drugam, na NLB pa sem še vedno odpustil odprt tekoč račun, na katerega dobivam plačo.  Pa to samo zaradi lenobe, ker se mi ni ljubilo navajati na nov izgled bančne kartice, novo pin kodo in iskanje bankomatov, da ne plačam kartelne provizije pri dvigu gotovine.

Ampak kaj pa je ta banka počela tudi z mojim denarjem?

Odobravala je kredite tajkunom, ki so šli ponekod tudi v stotine milijonov evrov in za katere bi morali vedeti, da ne bodo nikdar odplačani. Če nekdo za poplačilo kreditov izčrpava svoje lastno podjetje in druge možnosti tu ni, je vendar jasno, da to pelje na dolgi rok v propad podjetja. Banka pa je verjetno vse stavila na to, da bodo uspeli prej odplačati kredite, preden bodo šli v stečaj! Družbeno odgovorne finance per excelence! Pa se je to že v nekaj letih izkazalo za misijo nemogoče in danes ima banka v rokah čuda nekih delnic insolventnih podjetji, ki jih je vzela kot garancijo. Mi gre pa vedno na smeh, ko se spomnim padlega tajkuna Bineta Kordeža iz Merkurja, ko je dejal, da je podjetje zašlo v težave zato, ker ga banke niso več hotele spremljati v njegovi prevzemni zgodbi. Ne ga lomit, kaj res? O ti smola.

Kako pa banka spremlja svoje običajne komitente, ki pridno varčujejo pri njih, da lahko potem oni brezobzirno razmetavajo ta denar?

Ko prideš po kredit, najprej preverijo do podrobnosti tvoje finančno stanje, potem pa zahtevajo še ustrezno garancijo za dano posojilo. Če bi se dalo, bi verjetno najraje zahtevali da mali komitent zastavi še svoje ledvice ali srce za kredit. Če pride po kredit nekdo, ki sodi v establišment te družbe, kot je bila recimo Simona Dimic, potem za njih veljajo povsem drugi pogoji in drugačne, bistveno nižje obrestne mere. Od kje in na kakšni osnovi ne ve nihče. Tako pač sistem deluje.

Pa seveda ni samo državna NLB takšen primer. Avstrijska Hypo banka, v kateri so pred kratkim lastniki zamenjali skoraj vse, od šefa, do fikusa, je dajala kredite znanemu odvetniku tako, da je za več kreditov zastavil isto svojo nepremičnino oziroma odvetniško pisarno, pa še nerealno visoko vrednoteno. Kje se to lahko zgodi malemu komitentu, ki na banki pridno varčuje, da lahko oni potem razmetavajo ta denar?

Zame zelo poučen je bil intervju s šefico SKB banke Cvetko Selšek, ki je odgovarjala na vprašanje novinarja, kako to, da oni uspešno in z dobičkom poslujejo kljub krizi. Ona pa mu je odgovorila, da so pač v Francoski lasti in da banka pri odobritvi kreditov upošteva njihova pravila, tako da je izpostavljenost banke do tajkunskih posojil bistveno nižja. Kako preprosto in učinkovito.

Ne glede na ponujene obresti, stroške vodenja računov in ostale tarife, jaz kot potrošnik že iz moralnega razloga ne morem imeti denarja na banki, kot je NLB ali Hypo.

Verjetno nihče od nas ni pripravljen posoditi denarja znancu, za katerega se ve, da posojen denar zagoni za prostitutke, mamila, pijačo in igre na srečo, pa četudi mu nekako uspe zbrati za vračilo dolga in morda celo obresti. Jaz veliko raje posodim denar nekomu, ki ga bo uporabil za nekaj koristnega in bomo imeli od tega potem vsi korist. Nova delovna mesta, novo pekarno, karkoli, saj denar opravlja tudi neko družbeno koristno poslanstvo, če se z njim upravlja raacionalno. Od tajkunov nisem videl do sedaj niti ene same koristi! Samo politične zdrahe in pogorišče od gospodarstva, ko životarijo celo podjetja, ki bi v normalnih okoliščinah morala odlično poslovati in od davkov polniti proračun. Gledam recimo Skupino Telekom.

Moje mnenje je, da Banka Slovenije ne bi smela več v celoti jamčiti za vloge do 100.000 €, čeprav je to tudi v mojem interesu, ampak bi morala biti shema drugačna. Recimo do 50.000 € jamči v celoti država, od 50.000 do 100.000 € pa samo v višini polovice zneska. Potem pa bi se marsikdo zamislil, ali bo zaupal denar banki, ki je praktično na robu bankrota in potrebuje neprestano sanacijo.

Tako, sedaj pa res dokončno Adijo, NLB! Tudi tekoči račun je šel drugam.

Jaz vas enostavno ne želim več z mojim denarjem  spremljati v vaši zgodbi iz ene sanacije v drugo. Mi je pa seveda jasno, da moram v to banko denar vlagat še naprej, čeprav nisem več varčevalec. To je pa ta hudič državne lastnine.

11 Responses to “Kaj jaz lahko storim za naše banke”

  1. DJ Says:

    PIN kodo za Maestro se da spremeniti (na bankomatu lastne banke). Tako da lahko daš nazaj na prejšnjo.
    Bankomati so zastonj po vsem EURolandu. Če imaš pravo banko.😉
    A ne, da je prav hudo dober občutek, ko si jih skenslal? Pri meni je že kar nekaj let minilo, ampak se še živo spomnim, da je bilo tako, kot bi se od mene odvalila ena ogromna skala in sem na novo zadihal. Sploh pa je bila atmosfera v poslovalnici druge banke čisto drugačna kot v NLBjevi. Slednja je bila precej zatohla in težka ne glede na tvojo boniteto.

  2. dronyx Says:

    Kar se NLBja tiče imam jaz hudega moralnega mačka in tudi če bi bila najugodnejša banka (pa ni v nobenem pogledu, razen široke mreže poslovalnic), bi težko imel še naprej denar pri njih. Ko pride mali človeček z rednimi prihodki k njim po kredit, ga skoraj slečejo do spodnjih hlač, medtem ko so pripravljeni nekaj sto milijonov kredita dati praktično poštnemu nabiralniku samo na lepe oči.

    Ne razumem tudi, kako ni armada diplomiranih ekonomistov, magistrov in doktorjev, ki sedijo po pisarnah bank (vključno z Banko Slovenije) opazila, kam vodijo tajkunski krediti in da bodo dejansko s tem zamajali temelje gospodarstva. Tu ni bila povzročena škoda samo bankam, ampak celotni ekonomiji. Jaz sem zato sam pri sebi naredil interno črno listo bank, s katerimi nočem imeti nobenega opravka več. To se mi zdi edini način, s katerim lahko pomagam našemu finančnemu sektorju.

    Je pa skrajno bizarno, da po vsem tem Maks Tajnikar po TV izjavi, da banke niso skoraj nič denarja dale gospodarstvu. Tajkunski krediti so šli za lastniško konsolidacijo podjetji, torej gospodarstvu. Samo problem je, da ta denar večinoma ni imel nikakršne razvojne funkcije, ampak je skoraj povzročil gospodarski propad.

  3. Tajča Says:

    Po zgledu zahoda se je vodila politika koncentracije lastništva podjetij, kot da to že samo po sebi vodi v rast, kot da bo trg že sam po sebi poskrbel, da bodo stvari (napredek, razvoj, blagostanje) šle posledično v pozitivno smer. Sedaj, ko to ločevanje na vedno bolj bogate in vedno več bolj revnih ne gre več naprej, niti na zahodu ne funkcionira, pa se tudi nam lahko zgodi Afrika. *
    *skromen, tako iz rokava vržen laični pogled iz obrobja

    Na bankah se pa jaz vedno sprašujem, zakaj kljub vsemu marmorju skoraj ni stola, da bi napisala položnico, police, da odložim torbico ali obešalnika za plašč. Kar na hitro hočejo opraviti z mano, ali kaj.

  4. dronyx Says:

    Mene tudi čudi, da ko prideš na banko in želiš nakazati na drugo banko nek konkreten znesek (ne govorim o 1000 €) ter morda hkrati še zapreti račun, te nihče ne vpraša zakaj ali pa da bi te povabil na razgovor, če ti lahko ponudijo kakšne boljše pogoje (za kredit Simone Dimic so jih!). Njih to čisto nič ne briga. Pri vseh milijonih in milijardah, ki jih obračajo, se mi včasih zdi, da jim navaden komitent ne pomeni čisto nič.

    Državni NLB je pa itak čisto vseeno, saj vedo, da jih bodo vedno sanirali davkoplačevalci, ne glede na to, kaj počnejo z denarjem.

  5. DJ Says:

    Stoli, mize ali vsaj police ter kuliji in kup obrazcev so včasih na bankah bili. Nekje na poti brezglavega nižanja stroškov so se očitno “izgubili”. Ob zapiranju računov pa se ne grejo na vse pretege truditi, da bi te obdržali iz preprostega razloga: raznorazni bailouti (ki jih tako ali tako dobijo) ter drugi bolj ali manj legalno “motni” posli, ob tem res ne rabijo komitentov, bognedaj poslovanja z gotovino, ali pa da bi (kot nekdaj) imeli tisti komitenti s stalnim pozitivnim ali višjimi zneski v banki dobro boniteto. Ne, danes jim je dobra boniteta z vidika tega, koliko se posameznik lahko zapufa in potem redno odplačuje.
    Včasih je bil komitent “vse” in banka se je ukvarjala s svojo osnovno dejavnostjo. Kjerkoli v bolj ali manj demokratičnih državah na svetu.
    Je pač že skrajni cajt, da bo en udaril po mizi in temu naredil konec. Verjetno bo potrebna revolucija (upam, da kakšna bolj premišljena kot pretekle), ker so se države v zadnjem desetletju izrodile v ene bedne entitete, ki služijo samo še bankam. (Še nobena država ni v smislu izhoda iz krize predlagala korenitih sprememb bančno-finančnih sistemov, ampak samo krčenje pravic, ki so se skozi desetletja napredka človeštva uveljavile.)

  6. smoger Says:

    ‘Ne razumem tudi, kako ni armada diplomiranih ekonomistov, magistrov in doktorjev, ki sedijo po pisarnah bank (vključno z Banko Slovenije) opazila, kam vodijo tajkunski krediti in da bodo dejansko s tem zamajali temelje gospodarstva.’
    +
    Je pa skrajno bizarno, da po vsem tem Maks Tajnikar po TV izjavi, da banke niso skoraj nič denarja dale gospodarstvu.

    =

    http://bit.ly/gTNzeL

  7. DJ Says:

    Dale ga niso.
    So ga pa posodile. In potem lahko držijo države v šahu.

  8. Afnogunc Says:

    Ja veliko jih je, ki imajo bančni račun na LB, telefonijo Telekom – Mobitel, Internet Telekom, elektrika Elektro Ljubljana, kupujejo le v Merkatorju, potem pa se čudijo, kako da pri nas komkurenca ne deluje, sami pa ne dvignejo lene riti in gredo drugam. Sam imam T-2, Gen-i, in predvsem hranilnico Lon, ki je daleč boljša izbira, kot vse naše banke skupaj.

  9. dronyx Says:

    Jaz največkrat slišim razmišljanja, da NLB ne more propast, kar naj bi bil glavni razlog, zakaj jim zaupati denar. Samo do 100.000 € itak jamči federacija oziroma republika, ljudi, ki bi imeli več denarja od tega zneska na banki pa jaz ne poznam. Očitno pa ne hodim na prave vrtne zabave, kjer se zbira kisla smetana te družbe.🙂

    Kar se tiče konkurence na telekomunikacijskem trgu se meni zdi, da deluje celo preveč konkurenčno, saj poskušajo z agresivno cenovno politiko izriniti konkurente iz trga. Je pa tu zmagovalec v vsakem primeru potrošnik, saj kot kaže mi plačujemo za enake storitve bistveno manj, kot marsikje na zahodu. Je pa problem potem v tem, da telekomunikacije pri nas niso dobičkonosni biznis, ampak skoraj vsi operaterji poslujejo z izgubo oziroma so nekateri že pred stečajem. To pa za samo panogo nikakor ni dobro.

  10. pijanec Says:

    Vse kar je povezano s telekomunikacijami, je pri nas poceni in dobro. Verjetno edina dobro delujoča stvar v celotnem sistemu.

  11. dronyx Says:

    V marčevski številki revije Monitor je bil objavljen zanimiv članek o telekomunikacijskem sektorju pri nas z naslovom Slep je, kdor se s petjem ukvarja. V bistvu so v članku prikazane zelo zanimive številke o izgubi podjetji tega sektorja. Amis 6,3 milijona, Tušmobil 25,6 milijonov, T-2 24 milijonov, k temu pa lahko prišteješ še Telekom z 200 milijoni, čeprav večino te izgube niso ustvarili doma, ampak na Balkanu. Če bi te številke pokazal kakšnemu tujcu sem prepričan, da ne bi nikdar uganil, da gre za telekomunikacijski sektor! Če bi jaz imel denar in bi izbiral priložnost za investicijo, se tega sektorja pri nas na daleč ognem. Tako da je cena naših poceni komunikacij dejansko visoka. Samo seštej skupaj vso izgubo.

    Končni efekt zame kot potrošnika bo pa ta, da bodo investicije v TK infrastrukturo za nekaj dolgih let zaustavljene in se lahko vsi mi lepo za optiko obrišemo pod nosom. Torej tak samouničevalen način poslovanja ima posledice tudi za potrošnika, ne samo ponudnike in lastnike teh podjetji oz. investitorje.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: