Zaposlitveni oglasi

Tole spodnje obvestilo baje visi na FRI (Fakulteta za računalništvo in informatiko) in idejo absolutno podpiram, čeprav ne rešuje glavnega problema.

foto: heptoman

Oglasi za delo na področju računalništva pri nas ponavadi izgledajo tako, da je na dolgo in široko opisano, kakšna vse znanja se pričakuje od kandidata (programiranje C++, java, notepad, assembler, PHP, visual basic, dobro poznavanje baz DB2, MS SQL, Oracle, Excel, comma delimited text, upravljanje in napredna administracija cisco mrežne opreme, popravljanje in servisiranje računalnikov in tiskalnikov, odlično poznavanje Worda, odstranjevanja virusov, uporabe interneta…) plus seveda obvezno pripis, da gre za mlad, dinamičen in perspektiven kolektiv. O bistvenem, koliko denarja so ti pripravljeni za vse to zahtevano znanje sploh plačati, pa ne piše ponavadi čisto nič, razen da gre seveda za stimulativno plačilo.

Ko pa pokličeš in vprašaš, kolikšno pa je to stimulativno plačilo, gre običajno za tja do 700 € na študentsko napotnico in to za delo s polnim delovnim časom od 8:00 do pozno zvečer, po potrebi pa tudi dlje.

Potem pa pogledaš kakšno tujo spletno stran, kjer so objavljene plače ljudi, ki delajo v IT poslu in ugotoviš, da so tam zneski povsem drugačni:

Zakaj je pri nas temu tako je bilo mislim da že večkrat napisano in povedano, pa ne bo odveč, če zadevo ponovim.

Glavni krivec za takšno stanje na področju tehničnih in naravoslovnih poklicev pri nas je na prvem mestu država, ker je to stanje zavestno dopustila, če že ne kar spodbujala. Svoje pa so k temu nedvomno prispevali tudi določeni lobiji (popularno se danes temu reče interesna omrežja) delodajalcev in študentskih servisov, ki so pri tem videli samo svoj finančni interes.

Jaz sem diplomiral iz elektrotehnike nekje leta 1992 in takrat smo študentje še študirali, ne pa redno delali na študentsko napotnico. Kdor pa je že delal prek študenta, je dobil delo za par ur, ne pa kar za celo leto (bog vas nima rad)! Ko si imel v tistih časih diplomo iz elektrotehnike je to pomenilo praktično odprta vrata za redno zaposlitev in to kljub takratni gospodarski krizi zaradi razpada Jugoslavije in skupnega trga. Jaz nisem poznal nikogar, ki v letu dni po končani fakulteti ni dobil vsaj za silo službe.

Potem so pa iz visokega šolstva naredili po slovensko “video smešnico“, fakultete so dobile tako imenovano glavarino (financiranje na glavo študenta) in logično so se  praktično vse fakultete morale prilagoditi takšnemu noremu načini financiranja, ki spodbuja čim večji vpis ter čim nižje zahtevnost in kriterije. Karkoli drugega bi bila popolna neumnost.

Posledica takega stanja pa je med drugim tudi ta, da si večina “študentov” na danes otroško lahkih fakultetah, ki se lahko primerjajo po zahtevnosti kvečjemu še s prvimi razredi osnovne šole (pa še v osnovni šoli moraš vsaj sedeti med poukom v klopeh), lahko privošči “full time job” na študentsko napotnico, pa še fino se jim zdi, ker se za programiranje da dobiti tudi po tisočaka na mesec.

Ampak kot delodajalec se pa seveda popraskaš in logično vprašaš, zakaj za vraga bi ljudi redno zaposloval in izplačeval bruto bruto plačo vsak mesec delavcu, ki ti lahko kadarkoli izgine na plačano bolniško ali dopust, ko pa lahko greš na najbližji faks, nalepiš zaposlitveni oglas in dobiš delovno silo na napotnico za tretjino ali še manj stroška, ki ga imaš z redno zaposlenim!

In tako smo danes tu, kjer smo.

Meni so prav smešni nekateri bodoči “intelektualci” (jaz jim pravim raje sralci) s področja tehničnih ved, ko jokajo nad ameriškimi IT plačami ranga 50.000 USD za navaden helpdesk in čez 100.000 USD za vrhunske strokovnjake, hkrati so pa sami pripravljeni praktično ista dela (pri nas se uporablja večinoma enaka računalniška tehnologija kot v ZDA ali kje drugje v razvitem svetu) opravljati za par evrov urne postavke na študentsko napotnico.

Po mojem skromnem mnenju je tako stanje dolgoročno za državo, ki nima naftnih nahajališč ali rudnikov diamantov, preprosto povedano pogubno, ker gre za delovna mesta, ki se jim reče v tujini “delovna mesta z visoko dodano vrednostjo”.

Če se za neko področje ve, da solidno plačane redne službe praktično ne dobiš, ker vso to delo opravlja armada študentov na napotnico, delo pa hkrati zahteva veliko znanja in neprestanega študija, potem ni nobenega razloga, da bi se pametna mladina vpisovala na resne študije naravoslovja, saj je potem njihova perspektiva delo do 30 leta na napotnico, potem pa pridejo itak zopet novi, mlajši študentje, ki prevzamejo štafetno palico, medtem ko ostareli študentje brez enega leta delovne dobe  lahko samo še študirajo, kje za vraga so naredili napako.

Nenazadnje, če bi bil naš model v praksi res tako zelo uspešen in inovativen, potem bi imele tudi firme kot so Apple, Microsoft, Intel, Oracle, Siemens in podobne na svojih plačilnih listah 80% študentov tehničnih ved na napotnico, ne pa redno zaposlene s povprečno letno plačo 90.000 USD (bruto).

Na drugi strani pa pri nas zdravnik samo za delo čez vikend dobi toliko, kot za delo v celem mesecu dobi naš redno zaposleni programer. Ob tem, da ni pri nas niti teoretične možnosti, da bi lahko zaposlil kot zdravnika študenta medicine na napotnico.

Celo za fakultetnega profesorja težko zaposliš kar študenta (tega genialnega izreka naj se prosim brez moje vednosti ne citira, ker gre za avtorsko delo).

Tako tistim parim odstotkov vrhunsko nadarjenih, ki sodijo med najboljše na svetu in bi lahko ustvarili na tisoče novih, produktivnih delovnih mest, ne preostane v taki državi nič drugega, kot da si poskušajo resno delo najti drugje po svetu, kjer se iz teh poklicev ne norčujejo tako, kot se norčuje ta država.

Če koga zanima, si moj indeks lahko še vedno ogleda tule. Pa s tem nočem dati težo temu zapisu, ker je itak vse skupaj brez veze in zavoženo za naslednjih nekaj generacij.

14 Responses to “Zaposlitveni oglasi”

  1. seamus Says:

    Problem je kot si že omenil v sralcih in pa v tem, da se perspektivni poklici niso organizirali v cehe, kot so se recimo zdravniki, farmacevti, odvetniki.

    Pri nas pač lahko vsak dela na najbolj zahtevnem proejktu, samo da je nejcenejši. Zato pa imamo vse v v riti. Recimo če za programerja še nekako rečeš, da pač nima odgovornosti, itak je nekdo nad njim,, ki zadevo vtakne še nekam drugam je zadeva veliko bolj pereča na “mojem” področju, kjer si direktno odgovoren za delovanje stomiljonskega objekta, ki lahko naredijo veliko škode in lahko ubijajo, če ne delujejo pravilno. Samo v Sloveniji to ni problem. Vzameš najbolj zarukanega garažarja, ki ima malo vez in on naredi projekt, ki je vreden 4 človek leta za ceno enega meseca. Naročnik, ki ga boli za vse skupaj in itak nič ne zastopi, da delo garažarju, nato pa naslednjih 25 let konstatno prenavlja s ta istim garažarjem, ker mu nič ne dela.

  2. Pelko Says:

    Hja dobro si napisal, največ je kriva država ki dopušča to sr*** v našem sistemu ki že tako ali tako poka po šivih. Bi pa morda še omenil da smo si nekaj krivi tudi programerji sami, pač pa ne delata za tako malo denarja vendar problem je ko bo vedno nekdo ki bo delal, ne vem mogoče je pa rešitev kak IT sindikat🙂

  3. dronyx Says:

    Kar se tiče “najzahtevnejših projektov” sem že videl par takih primerov v praksi, ki so jih delala naša najbolj zveneča IT podjetja in za nekatere bi bilo mene sram, če bi dal jaz iz rok tak izdelek za tako ceno.

    Na IT področju (pa seveda še kje) imamo pri nas povsem enak sindrom, kot je gradbeništvo in izgradnja avtocestnega križa, le da se o tem zelo redko javno govori, ker je to “visoko strokovna tema”, ki jo razume le peščica. Nobena redkost niso slabo izvedena in velikokrat zelo preplačana dela, ki pa jih sistem tolerira, ker vedno v ozadju nekdo na ta račun služi. Večina teh firm pa ne nastopa na svetovnem trgu, ampak ribari v domačem močvirju, tako da se jim niti ne sanja, kako izgleda zaresna konkurenca.

    K zgoraj napisanemu pa moram dodati še nekaj:

    Zadnjič sem čisto slučajno zasledil na SLO 3 (ne se smejat) seanso na nekem parlamentarnem odboru za visoko šolstvo, kjer je sodelovalo par poslancev in precej dekanov raznoraznih fakultet. Šokiran sem bil, ko sem ugotovil, da oni (dekani) to stanje natančno poznajo in torej se nam to ni zgodilo čisto slučajno. Kje ste pa bili zadnjih 20 let?

    Vi ste z norčevanjem iz visokega šolstva minirali neko celo gospodarsko panogo, ki je povsod v razvitem svetu gonilna sila razvoja!

    Jaz bi tem ljudem vsem po vrsti pobral doktorate in titule ter jih poslal delat v tovarne (na profesorsko napotnico).

  4. ckr Says:

    Malo poguglaj za vsemi temi “študentoljubnimi” firmami in slo IT firmami vobče. Ponavadi ti prvi zadetek vrne link na to firmo, kjer praviloma lahko bereš o inovativni firmi z visoko usposobljenim kadrom in podobne puhlice, drugi zadetek pa je praviloma “profil” te firme na bizi.si. Sicer je to plačljiv portal za preverjanje bonitet ipd., vendar lahko že zastonj vidiš skupne prihodke v zadnjem poračunskem letu (za katerega so dobili poročilo) in pa št. zaposlenih. To število je sicer podano v obliki intervala (npr. 30-50 zaposlenih), upam si staviti, da gre samo za redno zaposlene brez študentov in ostalih pogodbenikov. Če skupno število s študenti vred ocenim tako, da zgornji meji intervala prištejem še 20%, je za večino firm to verjetno zelo konzervativna ocena, ampak vseeno. Če podane prihodke delim s to oceno, se pokaže ves blišč in beda našega IT sektorja. Namreč, letni prihodek na zaposlenega (s študentarijo vred) se večinoma suče tam okrog 50 tisoč €, firmo s 100 jurji prihodka na zaposlenega ali celo več silno težko najdeš (raznih Traffic Designov in podobnega seveda ne štejemo). Ja krucifiks, ali vsi ti mega strokovnjaki ne znajo skupaj spacati nečesa, kar bi se dalo prodajati, ali, skoraj še bolj verjetno, samo tržniki (po možnosti ovenčani z MBA in podobnimi nobel-slišečimi-se titulami) ne znajo tega prodajati???? Ja, poglej malo še tržišča teh firm, v glavnem Slovenija in ex Yu, kje je pa kakšna Avstrija, Nemčija (menda najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerici) ali vsaj Češka, Slovaška, Baltik. Ali bo problem, da tam pač ne pali tista znana “govori srpski da te ceo svet razume” ali to, da je treba tamkajšnje kupce prepričati tudi s kakovostjo, ne le s flašo šljivovice ali dumpinško ceno. Ah, le kaj je pred 20 leti mislil neki takratni minister, ko je lupetal nekaj o Sloveniji kot deželi softvera?

    Kakorkoli že, stroškov za surovine v tej panogi praktično ni, sicer se za prodajo znotraj EU (torej v Sloveniji, ker “visokoperspektivni trgi JV Evrope” še nekaj časa ne bodo zraven) odvede DDV, ki pa tu niti nima pomembnejše vloge. Stanejo še najem oz. vzdrževanje poslovnih prostorov, čiščenje, varovanje, stroški za stole, mize, HW, SW (ja, dosti teh firm so MS shopi in ti stroški niso ravno zanemarljivi), elektriko, internet, službene avtomobile, baloni z vodo in morebiti “zastonj” kava tudi ne prideta od Karitasa, skoraj nujno je vsakih par let vreči nekaj tisočakov za certifikat ISO, ki jamči, da za papirologijo zmečeš še in še denarja, menda nisi “in”, če še nekaj ne vržeš za papir “družini prijazno podjetje” (po nekaterih firmah seznama si upam zaključiti, da ga dobi čisto vsak, ki plača, tudi Vegrad bi ga najbrž brez problema), z obvezno članarino je treba nahraniti parazite iz “Zbornice za praskanje po mednožju in zabušavanje do 16h”, tudi banke naravnost v vesolje nabijajo provizije za storitve podjetniških računov (klinc, tudi halcomi morajo nekoga zažirati; si vedel, da je za vsak mesec za vsakega zaposlenega treba za nakazilo neto plače, davčnih akontacij in socialnih prispevkov opraviti kar 12 transakcij, kar znese minimalno 6€ samo za provizije), tudi teambuildingi in novoletni sprejemi niso zastonj in še marsikaj bi se dalo dodati, konec koncev si tudi lastnik želi imeti kaj od svoje firme (kar je, da ne bo pomote, čisto legitimno). Ko vse te stroške preračunaš na zaposlenega in odšteješ od tistih 50.000, mora iz tega biti za bruto bruto plačo (kar precej več od bruto), malico, prevoz, regres in še za v “krizni sklad”, če moraš na bolniško. Le kako lahko potem pričakuješ, da bo na zaposlenega v tako “donosni” firmi v povpečju prišlo kaj več kot 25.000 bruto plače na leto?

  5. Tajča Says:

    Dronyx, podpišem oba zapisa. Imam zelo podobo izkušnjo. Če jaz začnem o tem razmišljati, dobim nekakšen post-vietnamski sindrom, sama žalost. Ne vem pa, če nas je že kritična masa doživljensko nategnjenih inženirjev, da bi v zvezi s tem ukrepali. Vsak inženir misli, da si je sam kriv, ker ni tako uspešen in priznan, kot če bi delal v kakšnem drugem poklicu. Hm, zakaj že imamo inženirsko zbornico..
    Btw, delovna mesta z visoko dodano vrednostjo pa baje prinašajo še več brezposelnosti, tako da ni preveč za stavit nanje.

  6. dronyx Says:

    @Tajča: O sloveniji najraje nočem razmišljati, ker ta država je res čisto zavožena (fucked up beyond recognition), anomalij pa več kot kraterjev na Luni.

    Kar se tiče pa delovnih mest z visoko dodano vrednostjo pa poglej samo poslovni rezultat Intela. V letu 2010 je ustvaril 43,6 milijarde USD prihodkov in 15,9 milijarde USD dobička iz poslovanja. Intel zaposluje nekje 80.000 ljudi in če sem prav izračunal to pomeni, da je letni prihodek na zaposlenega nekje 545.000 USD. 80.000 zaposlenih pa meni ni ravno majhna številka in verjamem, da ni nihče od njih niti blizu slovenske minimalne plače.

  7. dronyx Says:

    Komentar iz foruma Financ @bc123a:

    Dronyx je z izrazom “glavarina” krasno opisal problem visokega solstva. Faksi so placani po tem (IN SAMO PO TEM), koliko ljudi se

    a) vpise
    b) diplomira

    Ob tem upostevaj da se povprecna srednjesolska ocena dijakov, ki se vpisejo v prvi letnik fakultete za elektrotehniko (edino za to obstajajo javno objavljeni podatki) giblje okrog 3.2.

    TRI CELA DVA! In to ob srednjih solah, kjer baje itak ze dobi petico vsak, ki zjutraj vstane iz postelje.

    Ce povezes oba fakta, potem ni cudno, da stvari gredo v tej smeri: na tehnicne fakse se vpisuje najslabsa dijaska populacija, fakultete pa dobijo drugo polovico denarja le, ce ta populacija nekako pride do diplome.

    Gre za katastrofo epskih razseznosti. Obenem vpis na druzboslovje kljub masi brezposelnih druzboslovcev ne pojenja, baje se sedaj se trume ljudi zlivajo na druzboslovne doktorate, za FDV slisim da imajo vpisani v prvi letnik doktorata vec ljudi kot marsikateri tehnicni faks v prvi letnik dodiplomskega studija…

    Dejansko so vsi samoregulativni mehanizmi popolnoma odpovedali v tej druzbi?!

  8. xyz Says:

    Za razmislek: odkar se je pojavilo tole obvestilo (mislim da je tega ze malo manj kot eno leto) se ni na tabli pojavil se nobeden, cisto nobeden zaposlitveni oglas.

    Najbolj zalostno je, da na obvestilu nikjer ne pise, da se ne sme na deski objaviti oglasa z nizko ceno – samo to pravi, da naj je cena napisana.

  9. dronyx Says:

    @xyz: Verjetno jim je postalo nerodno.🙂

    Nekaj let nazaj se spomnim, da so skoraj vsi hoteli pustiti službe in se začeti ukvarjati z gradbeništvom. Ideja pa je bila preprosta. Zbereš nekaj denarja, kupiš parcelo, najameš delavce z juga in ti sezidajo trojčka, na katerem zaslužiš 200 % ali še več. In nekaj podobnega je postalo z računalništvom. Precej ljudi sanjari o tem, da odpre firmo, gre na računalniški faks iskat študente, ki mu kodirajo praktično za minimalno plačo na napotnico in potem drago prodajajo njihovo delo. Ampak gradbeništvo se je potem sesulo in marsikomu je ostala namesto visokih zaslužkov samo parcela ter dolgovi do bank.

  10. Tajča Says:

    Da mi nimamo takih delovnih mest, kot so v Ameriki, je geo-političen problem. Jih ne bomo imeli, ker za to, da si vodilni v svetu, rabiš podporno okolje države, globalizacijo, tudi silo. Saj smo imeli že Iskro Delto (v Novi Gorici; pred par leti je bil o tem članek v neki računalniški reviji, ne vem, Micro?), še preden se je razvila Silicijeva dolina. In kdo, misliš, je poskrbel, da je propadla? Nam je določen obrobni položaj in temu ustrezna slaba posla, slabo plačana, dirty, neglede na posameznikovo izobrazbo ali sposobnosti. Globalizacija pa prinaša tudi brezposelnost vrhunskih kadrov, če so ti na robu trga, in presežek neprodanih dobrin. Ni za stavit na nekaj, kar nam ni dosegljivo.

  11. milos Says:

    dobro napisano….

    Sem zaposlen na FERI UM in si dobro oceni situacijo.

    baje se pa spreminja uredba, kjer bo financiran program in ne več število diplomantov posamezne smeri.

    Kakorkoli, jeba je.

    LP

  12. dronyx Says:

    @milos: Tehnično rečeno so fakultete sistemi z veliko časovno konstanto. Če se bodo danes lotili sanacije, potem bodo morda prvi rezultati lahko vidni šele čez 10 let. Kako pa so sploh lahko dopustili takšno stanje, mi pa nikakor ni jasno. Pri nas smo v zadnjih desetih letih povsem devalvirali visoko šolstvo. Tehnične fakultete so pa postale predvsem pribežališče za povprečne in podpovprečne študente, ki se jim drugje ni uspelo vpisati. In žal to ni samo moje mnenje.

  13. pijanec Says:

    @Tajča: s tem se ni mogoče strinjati. Naš položaj je več kot odličen, samo ga ne znamo izrabiti. Npr. Avstrijci so vse okoli naše meje postavili gromozanske logistične centre, za katere izrabljajo naše odlično lego in naše odlično avtocestno omrežje. Po drugi strani ima Švica podobno geostrateško lego kot mi in so svetovni center za marsikatero panogo. Zakaj npr. ne razvijamo igralništva? Razvijat moraš tisto, česar gostje nimajo doma.

    Slovenci smo neprilagodljivi. Poglejmo nizozemska čezmorska ozemlja. Letos so jim Nizozemci zamenjali valuto, ampak niso uvedli evra, ampak ameriški dolar. Hkrati je angleščina postopoma postal de facto uradni jezik. Če bi rad bil uspešen, se moraš prilagoditi tistemu, ki od tebe kupuje.

  14. Tajča Says:

    @pijanec Res je, so dejavnosti, ki bi jih zaradi naše odlične lege lahko še bolje razvili. Moj poudarek je bil bolj na tem, da ko mi odkrijemo neko zlato jamo, smo prešibki in nimamo znanja ali varovalk, da jo obdržimo. Ali nam jo namerno tuja konkurenca onemogoči, ali pa se vtaknejo neki “višji” politični interesi s kadri, ki stvar po neumnosti izničijo. Pred tem pa niti igralništvo, kjer denarci tečejo v potokih, ni zaščiteno.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: