Poslovna socialna omrežja

Vsake toliko časa se da prebrati kakšno blazno pametno študijo, koliko denarja izgubijo podjetja zato, ker so njihovi zaposleni zasvojeni s socialnimi omrežji, kjer zabijejo ogromno delovnega časa. Finančno pa to ovrednotijo preprosto tako, da ure delavcev, preživete na socialnih omrežjih, množijo z njihovimi urnimi postavkami in potem pridejo do impresivnih milijard.

To je zame bedasta metodologija, ker predpostavlja, da bi drugače ti ljudje v tem času počeli nekaj koristnega za podjetje.

Zadnjič sem poslušal v zvezi s tem zanimivo zgodbico nekega manjšega, pretežno ženskega kolektiva.

Delavke vnašajo neke podatke v računalnik in včasih je dela nekoliko več, velikokrat pa se tudi zgodi, da je dela malo, morda samo za par ur na dan. Ampak one pač na to ne morejo vplivati, so pa za njih najtežji dnevi, ko je dela malo, saj čas takrat ne gre nikamor in vemo, da je človek lahko še bolj utrujen od nedela, kot pa od dela. In v tistih dneh si pač one preostali čas do polnega delovnika krajšajo z internetom. Nekatere igrajo spletne igrice v Flashu, brskajo pa Facebooku, ali kaj podobnega.

Potem pa šefica pride na genialno idejo in si pridobi izpiske, koliko časa delavke porabijo na internetu ter katere strani brskajo. Nekaterim delavkam zagrozi celo z disciplinsko odpovedjo delovnega razmerja, ker so po njeno preveč delovnega časa na internetu. Zaposlene se pa potem znajdejo tako, da si prinesejo od doma kakšno knjigo, pulover za kvačkat, ena pa si je prinesla celo od sina igralno konzolo Nintendo Gameboy. To pa za šefico naenkrat ni več problem, samo da one niso na internetu in da se ve, kdo je gazda pri hiši (ki je mimogrede plačan za organizacijo dela, kar pa kot kaže ni čisto jasno).

Pred dnevi je IBM organiziral Lotus dan na Gospodarskem razstavišču in tam so lahko udeleženci opazili, kako ima tako resna in uspešna firma, kot je IBM, praktično v lastnem delovnem okolju vpeljano svoje interno socialno omrežje, ki uporablja iste principe, kot vsem poznana spletna socialna omrežja za širše množice (Facebook, LinkedIn, Twitter, blogi, MySpace…).

Oni imajo kot kaže v firmi tudi svojo poslovno verzijo Facebooka (mislim da se mu reče Faces, čeprav jih Mark Cukerberg lahko toži zaradi uporabe besede face), kjer se zaposleni lahko združujejo v interesne skupine, ki so vezane recimo na posamezni produkt ali tehnologijo, na kateri delajo in podobno.

IBM celo trži Lotus Connections, ki je namenjen prav izgradnji oziroma postavitvi takšnih poslovnih socialnih omrežji.

Za velika podjetja in tudi javni sektor se mi zdi, da bi pravilno zastavljeno takšno poslovno socialno omrežje lahko prineslo ogromne koristi. Saj tudi v poslovnih okoljih je za uspešno delo nujno potrebno sodelovanje ter socialni stiki z ostalimi sodelavci in največkrat ni dovolj stik samo s sodelavci dve pisarni levo in desno. Bolj so ti stiki razviti, lažje je izpeljati marsikateri projekt in hitrejši je pretok informacij, znanja, izkušenj…

Za marsikaj velja, da obstajati dve poti. Ena je uradna, kjer so za pot do rešitve nekega problema potrebni dnevi ali meseci, druga pa je neuradna oziroma neformalna, kjer se rešitev zgodi v nekaj minutah.

Samo kaj, ko imajo pri nas socialna omrežja v poslovnih okoljih skorajda slabšalni prizvok, kot nekaj, kar samo zmanjšuje produktivnost in lahko celo povzroči zasvojenost.

Je pa res, da v naših fabrikah še vedno šteje predvsem število privitih vijakov ali sešitih avtomobilskih prevlek na časovno enoto. Tu pa dejansko ne rabiš nobenega poslovnega socialnega omrežja, ampak samo sužnje na minimalni, zakonsko zajamčeni plači.

Advertisements

10 komentarjev to “Poslovna socialna omrežja”

  1. chef Says:

    Obstajajo pa tudi kolektivi, kjer nekdo visi na Facebooku kljub temu, da ima ogromno dela. Edina posledica je potem ta, da formalno nadrejeni (neformalno pa ne) visi v službi dve uri dlje. Ker za to ni plačan, pa sploh ni finančne škode.

  2. dronyx Says:

    @chef: Verjamem, da se marsikje dogaja tudi to. Samo jaz tega ne morem kar neposredno povezati s Facebookom ali čem podobnim. Tu gre zame za organizacijske težave in šefi očitno svojega dela ne opravljajo dobro. Jaz konkretno ne vidim razlike med tem, če nekdo visi na Facebooku, delo pa stoji, ali pa če gre ven za uro na cigaret, pa isto delo stoji. Slab šef pa bo vedno našel izgovore. Enkrat ima slabe delavce, drugič je kriv Facebook, pa slabe plače… V veliko poklicih pa imaš tudi primere, ko ljudje nosijo delo domov na USB ključkih, pa jim tega nihče ne plača ekstra. Delajo zato, ker mora biti delo opravljeno.

  3. anez Says:

    po moje je pravi prevod družabna omrežja ne socialna ?

  4. My Kafkaesque life Says:

    Dobro napisano.

    Dr. Onyx for President 😉

  5. dronyx Says:

    @anez: Ko je govora o poslovnem svetu se mi zdi uporaba besede družabna omrežja manj primerna, ker pod družabno življenje si mi predstavljamo ponavadi žurke, pijačo in topless plesalke. V poslovnem svetu ni cilj zabava, ampak vpeljati komunikacijske kanale, kot so jih ljudje vajeni iz “družabnega življenja”.

    Uspeh Microsoft office temelji pretežno na tem, da ima večina doma piratsko verzijo in že poznajo vsaj osnove. Ko dobijo isti program v službi, jih ni potrebno učiti vsega od začetka, oziroma večina sploh ne potrebuje nobenega tečaja. Ko jim daš katerokoli drugo brezplačno verzijo urejevalnika besedil skočijo pokonci, da tega ne znajo uporabljat in hočejo usposabljanja.

    Isto se ti zgodi, če recimo v firmo vpelješ neko sofisticirano CMS oziroma intranet aplikacijo in ni večini nič jasno, kaj s tem početi, poleg tega pa potrebuješ takoj še neke geeke, ki to administrirajo in urejajo. Vendar isto zadevo lahko rešiš verjetno tudi z dobro zamišljenim poslovnim socialnim omrežjem, katerega uporaba je večini intuitivna, ker to poznajo tudi “od doma”, ko so na fejsu.

    Tako kot jaz pišem blog, bi lahko pisal tudi poslovni blog, kjer bi ostali našli kakšno rešitev za težavo ali morda tudi idejo. Recimo v državni upravi se veliko ljudi ukvarja z istimi rečmi po raznih organih (niso to samo informatiki), pa nihče ne ve eden za drugega in vsak znova odkriva toplo vodo, čeprav je bila že stokrat odkrita.

    V bistvu večji kot je nek sistem, bolj lahko po moje profitira z uporabo takšne rešitve.

  6. alifmasquraahara Says:

    @dronyx: … “so pa za njih najtežji dnevi, ko je dela malo, saj čas takrat ne gre nikamor in vemo, da je človek lahko še bolj utrujen od nedela, kot pa od dela.” …
    Prosim, da argumentiras zakaj naj bi bilo to res.

  7. dronyx Says:

    @alifmasquraahara: Ne vem, kakšno konkretno argumentacijo ti od mene pričakuješ? Po moje bo najbolje, če imaš možnost, da narediš praktični poizkus. Prosi, da ti dajo v službi eno sobico, vanjo ti naj namestijo nek star računalnik, ki ni priključen v internet, potem pa moraš samo vsak dan naslednje leto preživeti v tej sobi 8 ur. Nihče pa ti ne sme dati nič za delat in tudi sobe ne smeš zapustiti v “delovnem času”, razen za nujne fiziološke potrebe. Pa boš hitro videl, če drži moja trditev.

    Mislim da se celo pri zapornikih, ki jim je odvzeta svoboda, šteje za nehumano, če bi jih samo zaprli v sobe in nikdar spustili ven. Saj se varuhinji človekovih pravic zmeša! Zato oni lahko takrat, ko ostali po službah delajo (ali gledajo v zrak), igrajo fuzbal, košarko, hodijo na sprehode, si utrjujejo telo na fitnes napravah in tako dalje.

    Mislim da so ljudje že dolgo časa nazaj pogruntali, da je lahko inteligentna psihična turtura enako, ali še bolj učinkovita od klasičnega mučenja.

  8. Om Nom Nom Says:

    Pred kratkim sem brala o neki primerjalni študiji – starostniki, ki so lahko skrbeli za kako rožo (in se o njej odločali), so ohranjali boljšo mentalno kondicijo in so dlje živeli kot primerjalna skupina, ki je sicer živela v podobnih pogojih (dom za ostarele).

  9. dronyx Says:

    @Om Nom Nom: V času recesije je to sicer malo težje, ampak če bi bil jaz šef, bi uvedel prakso, da vsak zaposleni dobi nek omejeni proračun denarja in si mora iz tega z rastlinami opremiti pisarno, v kateri dela ter sam za svoje rastline tudi poskrbeti, ne da jih mora zalivati snažilka. Pravilno izbrane rastline so lahko za marsikoga tudi vir navdiha, drugi se bi pa naučili vsaj malo odgovornosti. Za šefa pa je to tudi neka povratna informacija, saj lahko potem hitro opazi, kako zelo različne sodelavce ima v svoji ekipi. 😉

  10. Om Nom Nom Says:

    Poanta ni v rožah, pač pa v odgovornosti in ODLOČANJU. Rože so bile pač nekaj primernega za starostnike v domu za ostarele, namesto rož pa lahko vstaviš karkoli.
    No, jaz bi v svoji firmi na primer imela obvezno jutranjo telovadbo. 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: