Reklamacija

Če vam v trgovini poskušajo prodati gnila jabolka in boste to opazili, se bo večina predvidevam pritožila in računa ne bo hotela plačati. Če vam v mesnici poskušajo prodati meso, ki zaudarja in morda po njem lezejo celo že beli črvi, boste zanesljivo skočili pokonci, marsikdo pa se bo tudi takoj obrnil na vse mogoče inšpekcijske službe, ker to je pa višek, kar se dogaja v naših mesnicah. Drži?

Kaj pa če vam novinarji prodajajo pokvarjeno blago? Če vam prodajajo članke, ki služijo morda zgolj manipulaciji in so v njih napisane laži, polresnice ali samo napačno interpretirana dejstva? Kaj boste storili v tem primeru?

Kakor sam opažam, je večina do takšnega novinarskega pokvarjena blaga izredno tolerantna. Celo več. Če se bralec s člankom lahko poistoveti in ga članek morda celo potrjujejo v (zmotnem) prepričanju, ki si ga je sam ustvaril v svoji glavi, bo morda celo novinarju hvaležen za njegov trud in tega sploh ne bo razumel kot da mu nekdo poskuša prodati nekaj pokvarjenega. Saj verjetno vsi radi dobimo potrditev tega, kar hočemo slišati. In če to pišejo novinarji, kaj lepšega?

Razlog, da o tem pišem, je današnji članek novinarke Financ Simone Toplak pod naslovom Prezabiti za državo, prosim, MDS, reši nas.

Novinarka v članku večkrat omeni, da je Pahor oziroma vlada popustila zahtevam javnega sektorja. Torej sindikati javnega sektorja so zopet dosegli svoje in se lahko veselijo bleščeče zmage? Pa to res drži? Je novinarka sploh seznanjenja s pogajanji in dosedanjimi rezultati?

Kakor sem sam razumel, je bila ključna zahteva (nekaterih) sindikatov javnega sektorja dosledno spoštovanje obstoječe kolektivne pogodbe iz pred-recesijskega leta 2008, po kateri bi morali javni uslužbenci pri novembrski plači dobiti tretjo četrtino odprave nesorazmerij, kot se temu v žargonu reče. Vlada je vztrajala, da sporazum s sindikati ne sme imeti nobenih javno finančnih posledic in od tega njeni pogajalci niso odstopili. Ampak brez javno finančnih posledic je v bistvu lahko samo partija namiznega tenisa po službi in še to ob pogoju, da pivo ne gre iz reprezentance, ampak lastnih žepov.

Preboj v pogajanjih naj bi dosegel premier Pahor, ki pa kakor vem tudi ni odstopil od osnovnega načela. Nobenih javno finančnih posledic. Tako so v bistvu samo licitirali, kakšna mora biti gospodarska rast, da se lahko nadaljuje odprava nesorazmerij. Vlada zahteva 3%, sindikati vztrajajo trdno na 2%. Vlada pristane na 2.8%, sindikati hočejo največ 2.3%. Potem sledi odmor za veliko pizzo in kavo. Ko se zopet dobijo, vlada ponudi 2.5% po sistemu vzemi ali pusti, kar sindikati vzamejo (napisano karikirano – resnica verjetno ni daleč od tega).

Stanje našega gospodarstva je slabo in da to vidiš, ne potrebuješ ravno doktorata iz ekonomije. Letošnje napovedi so komaj okrog 1% gospodarske rasti, morda pa še nekoliko manj. V naslednjih letih po moje ni možno pričakovati, da bi se gospodarska rast dvignila nad 2%, ker to bi bil v teh razmerah gospodarski čudež. Verjetno svet v naslednjih letih šele čaka prava gospodarska kriza, ko ne bodo bankrotirale samo banke, ampak tudi države (Overdose: The Next Financial Crisis). In to ne bo samo gospodarska kriza. Torej po tej formuli je vlada lahko povsem mirna, ker tretje četrtine javni uslužbenci ne bodo videli naslednjih nekaj dolgih let. Ampak, ali komu to res deluje kot zmaga sindikatov, razen novinarki Financ?

Zame je to popolna zmaga vladnih pogajalcev. Tudi če bi pristali na 2%, bi bila to še vedno gladka zmaga.

Problem pa tu nastopi na strani sindikalnih pogajalcev, kajti težko bodo pojasnili carinikom in policistom, da je bil njihov “trud” na mejah zaman in da so zaman povzročili gospodarstvu 10 milijonov škode, saj se niso kot kaže praktično ničesar izpogajali v njihovo korist. To pa zna zamajati tudi kakšen sindikalni stolček.

Ampak če želijo sindikalni voditelji iz te godlje odnesti celo kožo, morajo seveda javnosti in njihovim članom prikazati, da so v pogajanjih zmagali. In po moje gre za to pri vsem skupaj. Po domače za navaden blef. Oni kao da so zmagali in vlada kao da je spet popustila (parafraza izjave preplašenega vojaka JLA, ki jo je dal za Yutel: “Oni oće da se odcepe, a mi kao ne damo” ).

Ampak tudi vlada ima še en manjši pravni problem.

Če fizična oseba recimo vzame avto na leasing in ne zmore več plačevati mesečnih obrokov,  bi po vladini logiki lahko na sodišče vložila proti leasing hiši tožbo in dokler primer na sodišču ne dobi pravnomočne sodbe, človeku enostavno ni potrebno več plačevati obrokov, z avtom pa se lahko še vedno veselo vozi. Ampak pri fizičnih osebah to seveda ne drži in nobena tožba ne zadrži plačila pogodbenih obveznosti, tako da tole bi znal biti za pravnike še zabaven primer. Pogodba je pogodba, ne glede na to, kdo je podpisnik. Načeloma seveda.

Sam osebno zastopam stališče, da mora država za vsako ceno ohraniti stabilnost javnih financ, ne glede na to, kaj si mislijo sindikati. Saj makroekonomija države ni bistveno drugačna od mikroekonomije gospodinjstva. Če imaš ti 1000 € plače in na banki že 50.000 € kreditov, kjer le s težavo odplačuješ obresti, na glavnico pa ne upaš niti pomisliti (za povrh si pa še vsak mesec na TR povišaš limit), verjetno ne boš vzel še dodatnih 10.000 € kredita, ker si sinu obljubil nov motor, če ima samo en popravni izpit v šoli?

Če denarja ni, seveda obstaja vedno politično privlačna možnost dodatnega zadolževanja. Ampak vsi ti silni dolgovi niti niso več problem izgubljene generacije današnjih dvajset ali trideset letnikov. Ti dolgovi bodo problem njihovih otrok in vnukov, ki bodo garali lahko samo za golo preživetje in za odplačevanje dolgov, ki sploh ne bodo njihovi.

Kdo bo delal za pokojnine njihovih staršev, v tem trenutku zanesljivo ne ve še nihče.

V osnovi pa je ta zapis reklamacija na nek po moje neobjektiven novinarski članek. Če bi šlo za zapis na blogu ali fejsbuku, bi zamižal, ker gre pa za tržno blago, ne morem.

Preberi še:
Gremo klestit stroške

Advertisements

One Response to “Reklamacija”

  1. Tajča Says:

    “verjetno ne boš vzel še dodatnih 10.000 € kredita, ker si sinu obljubil nov motor, če ima samo en popravni izpit v šoli?” haha 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: