Pozor! Moški v kuhinji!

Avtor bloga Kruh & Vino in sobloger na WordPressu Boštjan Napotnik, je izdal kuharico. Pa tu ne mislim izdaja kuharice v klasičnem smislu, ko kuharico zašpecaš chefu, da polovico najboljših kosov mesa znosi na skrivaj domov, ampak je on izdal knjižno verzijo z recepti.

Na tem področju je videti, da pri nas vlada kar huda konkurenca, saj praktično vsako leto dobimo na knjižne police novo izdajo in vsak, ki da kaj nase, je praktično že izdal svojo kuharico. Je pa res, da kuhati je potrebno vsak dan, tako da povpraševanje po tovrstni literaturi sigurno obstaja.

Njegovi knjigi (morda gre celo za prvenec?) je dal naslov Kuhinja za prave moške, kar se mi zdi precej dvorezen meč in tvegana poteza.

Namreč v naši patriarhalni družbi se mi zdi, da nekako prevladuje prepričanje, ki se vleče že stoletja. Baba sodi za šporhet v kuhinjo, kjer nekaj packa in cvre, da ima potem človek (mišljen je tu moški) nekaj za v usta dat, medtem ko pravi dedec odpelje kdaj pa kdaj avto na servis, ali pa pokliče vodovodarja, če slučajno voda kje v hiši pušča. Drugače gre pa običajno pravi dedec ven s prjatli na golf ali pivo, če dežuje pa nažiga v dnevni Playstation ali Xbox 360.

Mislim da je včasih bilo celo sramotno, če so slučajno kakšnega moškega zalotili za šporhetom, ker takega človeka se je potem moška družba ponavadi izogibala, medtem ko pa je tudi pri ženskah zbujal precejšnje nelagodje, ker so se takrat upravičeno spraševale, kdo bo potem oral njive in streho popravljal, ko jo bo toča stolkla. Pa tudi kar se tiče same spolne privlačnosti se mi zdi, da tak moški ni bil ravno nek magnet, ki bi nase vlekel najboljše babe iz vasi, ki so imele običajno tudi velike joške in riti.

Seveda, časi so se medtem korenito spremenili. Veliki joški in riti niso več v modi, najbolj priznani kuharji elitnih restavracij so praktično vsi po vrsti moški, zgodil se nam je Jamie Oliver in tudi na naših televizijah v kuharskih oddajah pretežno blestijo moški. Malčkek tega, malček onega, če pa se najde že kakšna ženska slučajno kje v kadru, potem pa je tam samo za to, da se zraven neumno reži, ali pa opravlja umazana postranska opravila, kot je čiščenje drobovine rib ali sekljanje pekoče čebule.

Ni pa ta kuharski posel ravno tako enostaven, kot je videti po TV, kjer je kuhinja vedno brezhibno čista.

Jaz se še vedno spomnim, ko smo v mlajših letih hodili na morje v Grčijo, kako so se zvečer pred diskoteke na motorjih pripeljali malo močnejši modeli. Ljubkovalno smo jim rekli domorodci. Na pogled sicer solidno urejeni, pričeska polna zasušene briljantine, ampak ko si pa prišel zraven njega, je pa oddajal nek čuden, nekako neprijeten vonj. In potem smo čisto slučajno odkrili, da so to v bistvu kuharji iz okoliških restavracij, ki pridejo zvečer ven na bejbe. Ampak čeprav so se sigurno dobro stuširali in še bolje polili s parfumi, se očitno vonja po kuhinji ne da tako enostavno spraviti iz sebe, sploh če kuhinja nima ustreznega zračenja in je zunaj peklenskih 45 stopinj v senci, kar na grških otokih poleti je.

Ne vem pa, kako ženske danes sprejemajo, če moški obvlada kuhinjo?

Ali se jim zdi to spolno privlačno? Je to kakšna prednost na trgu, tako kot dober avto ali stas in glas Jana Plestenjaka?

Namreč če to drži, potem je Kuhinja za prave moške potencialni bestseller, ki ga bodo modeli razgrabili. Pri današnji mladini samo omeniš, da je nekaj (ultra) pičkohvatno, hočejo takoj vsi to imet, pa naj stane, kar hoče.

Jaz moram reči, da sem knjigo samo na hitro prelistal v knjigarni in zadeva izgleda v redu, je pa res, da tole ne bo knjiga za začetnike. Če nimaš čisto nobene kuharske podlage, bo treba začeti s čim lažjim. Mene se da najeti v soboto ali nedeljo za 199,99 € brez davka, v to ceno pa ni vključeno čiščenje kuhinje in pomivanje posode po končanih inštrukcijah. To delo mora opraviti kar tečajnik sam, seveda pod vodstvom in budnim očesom mentorja.

Jaz lahko rečem, da kuhinjo kar obvladam, predvsem zato, ker sem eden najbolj izbirčnih ljudi nasploh. Ko ljudem včasih razlagam, česa vse ne jem (nobenega sadja, nobene solate, nič kumar, kisa sploh ne prenesem…), se nekateri kar primejo za glavo, potem pa vprašajo, kako pa ti sploh še živiš? Težko, a kar gre, hvala.

S knjigami si v kuhinji redkokdaj pomagam, če pa že, imam doma debelo kuharico mojstra Ivana Ivačiča od stare mame, ki je bila izdana po moje nekje sredi šestdesetih letih. Sicer pa raje kar malo eksperimentiram, kot Chef iz Muppet Showa.

Tako zadnjič delam na hitro neko polivko za široke rezance. Narežem na drobno čebulo ter nek kos piščančjega mesa, malo popražim na vročem olju in potem ugotovim (čista klasika), da nimam več ne mlete rdeče paprike, ne umetnega paradajza v tubi, kakor tudi ne vegete. Sem imel pa pri roki fanta iz Podravke za fižol (pasulje in podobno). Nič, ni druge, stresem par žlic tega praška, zalijem vse skupaj z vodo in dušim.  Tole bo samo še za stran vreč, sem si mislil, ampak na koncu se je izkazalo, da gre za čudovito omako, ki se krasno poda k širokim rezancem.

Mljask, mljask…

Preberi še:
So moški boljši kuharji
Začimbe
Jabolčni zavitek

Advertisements

34 Responses to “Pozor! Moški v kuhinji!”

  1. Poslušalka Says:

    > Ne vem pa, kako ženske danes sprejemajo, če moški obvlada kuhinjo?

    Dobro.

  2. dronyx Says:

    @Poslušalka: Tole je napisano s precejšnjim cmokom v grlu (bi rekel). 😉

  3. Poslušalka Says:

    😯 Zakaj že?

  4. psychenox Says:

    Midva kuhava skupaj in je čudovito. Če pa dobim postreženo v pojsteljo, potem pa še bolje 😉

  5. dronyx Says:

    @psychenox: To je vsekakor pozitivno in pohvalno. Jaz imam par znancev, ki se v kuhinji dobesedno ne dotaknejo ničesar, kot bi bila visoko radioaktivna in je tako vse delo prepuščeno ženskam. Včasih poskušam med pogovorom namigniti, da je to za današnje časa kar malo scary, samo se ne dajo. Je pa res, da marsikdo, ki stanuje v manjšem blokovskem stanovanju, teh akrobacij za dva v kuhinji preprosto ne more početi, ker na parih kvadratih to pač ne gre in si že sam sebi v napoto.

    Žretja v postelji pa nikakor ne odobravam. Na živce mi gre že čips v postelji, ko ti gredo potem drobtine za gate in te vse špika.

  6. alcessa Says:

    Moški v kuhinji spada med najbolj seksi prizore, kar jih moderna ženska lahko doživi.

    BTW, čebula je tudi zelenjava. Taka ogabna 🙂

  7. darjeeling Says:

    strinjam se z alcesso. edini pogoj, ki ga postavljam za dedca, če še kdaj bo, da bo znal jest in kuhat 🙂
    tudi kuharske knjige znajo biti erotično branje, v opravičilo naj dodam, da sem to čisto privatno odkrila že zdavnaj pred izbruhom rukole in jaimijem.

  8. dronyx Says:

    @alcessa: Zame je čebula poleg krompirja nekaj najboljšega, kar zraste na vrtu iz zemlje. Jo pa jaz ne štejem med hardcore zelenjavo, ker čebule načeloma ne ješ tako kot paradajz ali kumare. Možno je, samo to bi bilo pa res ogabno. Čebula je tako v kuhinji nekaj podobnega, kot bas kitara v glasbi. Ni to nek solo inštrument, je pa nepogrešljiv, ker daje ritem. Vsaj to velja, če v kuhinji uporabljaš tudi meso. Praktično vsak recept za omako, golaž…se začne na vročem olju zarumenite čebulo. Če bi kaj od zelenjave pogrešal v kuhinji, je to čebula in morda še peteršilj (plus krompir in fižol). Ostalo pa zaradi mene tudi če sploh ne bi obstajalo, ker je res bljak.

    @darjeeling: Se ti ne zdi, da postavljaš nekam visoke pogoje? Poleg tega omenjaš še rukolo? Jaz osebno ne poznam moškega, ki je rukolo. Se bom sicer še malo pozanimal, ampak dvomim. Od rukole so še hujše samo s skuto nabasane (po domače filane) paprike.

  9. darjeeling Says:

    hm, okej, ajde, naj zna vsaj jest, da ne bom glih vse odgnala že v štartu.
    jaz poznam moške, ki jejo rukolo, nekateri jo imajo celo radi, vsaj delajo se da uživajo zraven ? nekatere sem celo jaz naučila jest rukolo, na svojo odgovornost 🙂
    paprika pečena s skuto ali surova? rdeča, zelena?

  10. chef Says:

    Jaz jem rukolo.

  11. lojze Says:

    paprika pečena s skuto ali surova? rdeča, zelena?
    @darjeeling: surova rdeča paprika ker ima veliko C vitamina.

  12. psychenox Says:

    @dronyx: Midva izvajava kuhinjske akrobacije tudi v manjšem blokovskem stanovanju. Če uživaš v družbi tistega s katerim kuhaš ti po mojem mnenju naj ne bi šel v napoto. Kakor si pač sam narediš. In tudi rukola je na jedilniku.

    Glede ‘žretja’ v pojstelji – pač stvar preference. Najbrž, če bi imela več prostora v stanovanju bi bilo tudi tega manj. Sama pa ne odobravam žretja niti čipsa, če smo že pri odobravanju.

  13. dronyx Says:

    @darjeeling: Konkretno smo se včeraj dobili pri sestri in je naredila rdečo papriko s skuto, po moje pečeno vse skupaj v pečici. Jaz sem pa jedel smarties bombone in čips, ki sem ga prinesel s seboj. Je pa res, da sem obljubil, da bova z nečakinjo delala štrudelj, samo potem se mi ni ljubilo.

  14. Amm Says:

    ahmmm… a najeti? a za tole?:

    “Tako zadnjič delam na hitro neko polivko za široke rezance. Narežem na drobno čebulo ter nek kos piščančjega mesa, malo popražim na vročem olju in potem ugotovim (čista klasika), da nimam več ne mlete rdeče paprike, ne umetnega paradajza v tubi, kakor tudi ne vegete. Sem imel pa pri roki fanta iz Podravke za fižol (pasulje in podobno). Nič, ni druge, stresem par žlic tega praška, zalijem vse skupaj z vodo in dušim. Tole bo samo še za stran vreč, sem si mislil, ampak na koncu se je izkazalo, da gre za čudovito omako, ki se krasno poda k širokim rezancem.

    Mljask, mljask…”

    😦

    šmrc… morda pa vseeno ni dobra ideja da kr rendom moške spustimo u kuhinjo?

  15. dronyx Says:

    @Amm: Važen da je moj želodček zadovoljen. Ima pa vsaka reč kakšen drawback, o tem ni dvoma. Zagovarjam pa tezo, da se mora človek (moški) v kuhinji včasih preprosto tudi znajti, ker vsega enostavno nimaš pri roki, tako kot to piše v kuharicah. To se mi zdi pomemben del drila, nekakšna kuharska NNNP (nič nas ne sme presenetiti) vaja. Načeloma pa ženske nisem pripravljen usposabljati, ker to se vedno konča s prepucavanjem, kdo je pametnejši (seveda vedno zmagam, ampak to ni poanta).

  16. Amm Says:

    no oprosti no… zanesljivo maš kup alternativnih kvalitet ker si mislim da je res težko ženske usposabljati da jedo krneki… svetujem ameriški sistem: privlačno vino brez hrane… ženske bodo navdušene! prepucavanje bo zanesljivo dobilo čisto nove dimenzije!

    🙂

  17. Amm Says:

    oprosti… ne bom več

  18. dronyx Says:

    Amm, večina ljudi ni sposobna meje premikati v znanosti, glasbi itd, jih zato pa lahko v kuhinji praktično vsak. Zmečeš v lonec skuše, svež paradajz ter kislo smetano in to je to. Ob tem si pa lahko še prepevaš refren GnR It’s so easy…:)

  19. bubašvabe Says:

    Midva pa ni šans, da kuhava skupaj. Obvezno ali samo ona ali pa samo jaz. Ampak raje ona, ker ji gre na živce, da znam kuhat. Ker sem stokrat boljši v kuhinji, haha… 😀

  20. dronyx Says:

    @bubašvabe: Če boš hotel, ti lahko tale komentar kadarkoli pobrišem. Upam da se zavedaš vseh morebitnih posledic?

  21. psychenox Says:

    @bubašvabe: hahaha

  22. napo Says:

    oh, yeah! … pri onyxu sem jo odnesel mnogo bolje kot kaloh! … aj rulz, hehe! … od radosti si prec zasučem od dohtarjevih soimenjakov poskočnico (http://www.youtube.com/watch?v=7ADgCeYJMN4), dottoreju pa v izogib prepogostega henganja s podravkinimi fanti priporočam, da naslednjič v knjigarni še enkrat pogleda kuhinjo za prave moške, stran 120 …

  23. dronyx Says:

    @napo: Po objavi recenzije Kalohovega prvenca sem bil deležen kritik, da je ta površna in da se nisem dovolj poglobil v zahtevno materijo, ki jo knjiga obravnava. V izogib podobnim očitkom od takrat ocenjevano knjigo tudi odprem. 🙂

  24. mišela Says:

    moj pa je rukolo, sedaj…včasih je ni, pa je probal večkrat in danes se mu dopade. pa kuhar je tudi boljši od mene, pa nisem zato nič jezna. velikokrat skupaj kuhava, dostikrat pa on sam. z vonji pa ni problema…če imava namen it iz kuhinje v spalnico:), greva pod tuš, pol deset minut na levi bok, pol pa……….prepuščam tvoji domišljiji:))))

  25. bubašvabe Says:

    @dronyx: Hvala, ampak ni treba. Saj tako ali tako ne bere tvojega bloga (blasfemija!) Če me pa slučajno kdaj vpraša, kaj se tak režim, ko sedim za računalnikom, ji pa rečem: “Nič, nič, ti kar glej televizijo naprej.” 😀

    Drugače pa saj razumem ženske, ki morajo cel teden kuhat, da potem nimajo več nobene volje do kreativnosti in eksperimentiranja. Ampak moja je pa res še posebej trd primer. Od začimb pozna samo sol, poper in vegeto, in to v enormnih količinah. Karkoli dela, je notri sol, poper in vegeta in nič drugega. Pa dobro, to je cela familija taka. Enkrat se spomnim, smo imeli družinsko kosilo, in ker ni bila kaka posebna priložnost, niti ni bila nedelja, sem dobil dovoljenje, da kuham jaz. Pa sem naredil čisto navaden golaž, ki je v bistvu skoraj edina jed, ki jo znam narediti dobro in s predvidljivimi rezultati, ki niso odvisni od trenutnega vremena, letnega časa ali lunine mene. No, in potem mi lepo pojemo, pa pristopi k meni njen foter, moj kao tast, pa mi diskretno reče: “Dobro je bilo, ampak pri nas ne uporabljamo tol’ko začimb.” Jaoooo, tup u glavo! Navaden golaž je bil z vsem, kar pač gre v golaž.

    Ali pa recepti. Moja zna delat deset do petnajst jedi, ki jih jo je “mama naučila”, pač točno tako, kot to mama kuha (vključno z enormnimi količinami soli, popra in vegete). No, pa še eno ali dve je od drugod pobrala. Ima pa polne predale in police kuharskih knjig in revij, ki jih redno kupuje. Ampak od tam ne kuha nič, razen kakih slaščic in tort. Večinoma noče niti pomislit na to. Vse svoje recepte ima zapisane v en zvezčič in dela točno po tistem, kar je mama rekla/napisala. No, vsaj količine si je pa za te recepte že bolj ali manj zapomnila. Ampak če pa slučajno po kakšni hudi pomoti dela kaj iz kake knjige/revije ali kaj takega, takrat je pa tehtnica njena najboljša prijateljica. In treba je delat točno po receptu, do zadnje črke. Če piše 65g, to pomeni 65g. In če je treba tri minute mešat na nizkem ognju, je to točno tri minute in nič več. Jaoooo še enkrat. 😛

  26. smoger Says:

    ‘Tako zadnjič delam na hitro neko polivko za široke rezance. Narežem na drobno čebulo ter nek kos piščančjega mesa, malo popražim na vročem olju in potem ugotovim (čista klasika), da nimam več ne mlete rdeče paprike, ne umetnega paradajza v tubi, kakor tudi ne vegete. Sem imel pa pri roki fanta iz Podravke za fižol (pasulje in podobno). Nič, ni druge, stresem par žlic tega praška, zalijem vse skupaj z vodo in dušim. Tole bo samo še za stran vreč, sem si mislil, ampak na koncu se je izkazalo, da gre za čudovito omako, ki se krasno poda k širokim rezancem.’

    Da ne boš še kdaj mučil rezancev , tle imaš en preprost recepet za polivko oz. omako:
    Nabavi si:
    – mali paredižnik (češnjevi p.),
    – česen
    – olivno olje (italijansko, špansko, grško)
    – baziliko (idealno je sveža)

    1.Paradižnik naražeš na polovice in na olivnem olju na rahlem ognju jih pečeš dokler se ne razpusti (t.j. splošči, spusti ven iz sebe ves sok),
    2. dodaš CELE storke česna in za nekaj minut (1-2 min) na RAHLEM ognju kuhaš
    3. dodaš baziliko (1-2 min kuhanja, rahel ogenj)

    Rezanci aka pašta aka špageti: Najbolj idealno: v Sparu dobiš za majhen denar (S Budget) zelo kvalitetno robo iz Italije (smoger meni, da jo dela Barilla…embalaža skorajda ista). Smoger prisega na svedre (Ne nisem gej).

    Ko kuhaš špagete, v krop dodaj kapljico olja, da se špageti ne sprimejo. Nato dodaš testenine. Pazi, da se ne razkuhajo.

    Seveda je pika na i parmezan (ta pravi Parmigiano Reggiano) v skrajnem primeru tudi Grana Padano. Je pa velika jeba glede teh sirov v SLO, ker so nesramno (=nerealno) dragi v primerjavi z Italijo.

    Špagete in pico ne smeš nikoli mučit z milijon zadevami. Pol to ni več to.

  27. chef Says:

    Fak, Buba Švabe, zavrita si od Adija Smolarja, ko poje o ljubezni skozi želodec, hahaha.

  28. dronyx Says:

    @bubašvabe: Ja, to gre pa za hud primer. Take ponavadi tudi težijo, zakaj ni nikjer v knjigi razložen pomen besede “nizki ogenj” in kje je nizki ogenj, če imaš štedilnik na elektriko. Ko vidim, da nekdo, ki kuha za par ljudi ali celo samo zase uporablja tehtnico, mi gre kar na smeh. Tehta se takrat, ko kuhaš nekaj sto kosil hkrati, sicer kuhaš pa po občutku. Jaz ne štekam ljudi, ki celo maso za palačinke tehtajo.

    @smoger: Hvala za recept, ampak tega zanesljivo jaz ne bi jedel. Paradajza v taki obliki absolutno ne prebavljam, razen čisto malo koncentriranega iz tube “za rdečo barvo”.

  29. smoger Says:

    Pa tisto iz tube je koncetrirana in tovarniško oblika tega v ‘natur’ varjanti. Če te olupek moti pa ga itak lahko odstraniš. Poskusi.

    Glede piščanca…piščančje zrezke lepo zapečeš na maslu. Pol pa naprej doliješ belo vino in pol na koncu malo kisle smetane in pekoče posušene paprike. Vse na rahlem ognju. Smetano dodaš zadnjo. Lih za okus in videz.

    Fant je ker hud stvar za želodec, če ni dobro razredčen.

    Glede tehtanja…to je ponavadi zelo obvezno pri slaščicah.

  30. smoger Says:

    Če se boš šel kdaj res dobre kuhnje, pol nabavi, knjige od Veljka Barbierija ( http://tinyurl.com/23arpyt ). Človek zbira in kuha starodavne recepte Sredozemlja (npr. Rimljanov) ipd.,…
    En primer: http://bit.ly/9s1tRH

  31. dronyx Says:

    @smoger: Slaščice jaz zelo poredko delam, ker mi je to brez veze in grem raje k Berzotu na torte. Se pa strinjam, da za nekatere zahtevnejše slaščice res potrebuješ tehtnico, sploh če zadevo delaš prvič.

    Me pa čudi, da nihče še ni izdelal avtomata za večje restavracije, kjer bi ti samo zmetal notri potrebne sestavine, on pa bi potem na podlagi vgrajenih receptov naredil sam vse ostalo. Od tehtanja, rezanja, sekljanja, praženja…Ob toliko mladih raziskovalcih, ki jih imamo pri nas, bi morali tako napravo narediti z lahkoto.

  32. smoger Says:

    Najbrž to še pride in delno imaš nekje že take reči (Mc Donald’s).

  33. dronyx Says:

    @smoger: Mc Donald’s kupi kakor vem praktično vso hrano že pripravljeno pri dobaviteljih, tako da največ kar oni naredijo je, da zabrišejo mc’nagce v vroče olje in jih potem dvignejo, ko so zapečeni. Pa še to delajo večinoma zaposleni kar ročno.

    Sam pričakujem od takega stroja da mu reciva v posebne predale naložiš goveje meso, čebulo, papriko, paradižnikov koncentrat, kumino…, izbereš na LCD zaslonu golaž za 500 obrokov in stisneš velik rdeč gumb GO. Potem pa ko je zadeva kuhana avtomat naredi samo še Pip in je jed pripravljena za serviranje.

  34. smoger Says:

    🙂 Ti bi se kar na Enterprise vkrcal? Realno: pri $ se vse konča. Ideja je itak na mestu, sam bo še nekaj časa neizvedljiva. Ne vem lih, če je samo denar problem.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: