169. člen (starega) Kazenskega zakonika

Tole je zadnji neobjavljen komentar “Iztoka Gartnerja” na mojem blogu:

Posebej moram izpostaviti sentenco, v kateri avtor komentarja pravi, citiram:  DA TI MALO POJEBEM MATER!

Naj mi bo dovoljeno avtorju tega komentarja citirati (star) Kazenski zakonik RS in sicer 169. člen (poglavje kazniva dejanja zoper čast in dobro ime), ki pravi sledeče:

(1) Kdor koga razžali, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev.

(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.

(3) Ne kaznuje se, kdor se o kom žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem ali umetniškem delu, v resni kritiki, pri izvrševanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične ali druge družbene dejavnosti, pri obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali iz drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja.

(4) Če je razžaljenec razžalitev vrnil, sme sodišče obe stranki ali eno izmed njiju kaznovati ali kazen odpustiti.

V zvezi s tem členom kazenskega zakonika RS je pomembno še prvo poglavje 178. člena:

(1) Pregon zaradi kaznivih dejanj iz členov 169 do 173 tega zakonika se začne na zasebno tožbo.

Kar z drugimi besedami pomeni, da tožilstvo tega kaznivega dejanje na preganja po uradni dolžnosti, ampak je stvar na meni kot razžaljenemu, da sprožim proti domnevnemu storilcu zasebno tožbo.

Jaz sicer ne dvomim, da avtor tega bolanega komentarja dejansko ni Iztok Gartner, ampak nekdo, ki se zanj izdaja. Očitno pa gre za isto osebo, ki se med drugim izdaja tudi zame in piše podobno bolane komentarje po Blogosu, le da je tokrat očitno v svoji ihti spregledal, da se ne skriva za anonimnim posredniškim strežnikom, tako kot običajno.

Iztok Gartner je sicer mnenja, da stvar ni ista, če to počne z nekim anonimnežem, kot sem sam, ali pa z osebo s konkretnim imenom in priimkom, kar naj bi bilo v njegovem primeru.

Jaz se s tem ne strinjam povsem.

Marsikateri novinar tudi piše prispevke pod psevdonimom, pa kaj zato? Ali bi bilo kaj bistveno drugače, če bi namesto dr. Onyx pisalo Janez Novak in bi bila objavljena zraven še prava fotografija? V obeh primerih gre po moje za grob poskus diskreditacije avtorja bloga, proti komur trenutno žal sploh ni učinkovitih pravnih sredstev in dejansko zadeva preverjeno deluje v praksi, saj marsikdo verjame, da je v komentarju navedeni bloger res avtor komentarja. Po moje je trenutna edina učinkovita terapija za take primerke samo ta, da gre tak komentar brez razmišljanja v koš za smeti. Je pa res, da verjetno marsikateri bloger morda celo zanalašč tak komentar lepo pusti, češ, saj nisem vedel, da nisi to ti, pa čeprav komentator napiše “tiča v rit, pa bo!”  na osebno izpoved blogerke Tine M.

V primeru poskusa diskreditacije Iztoka Gartnerja je po moje razlika samo v tem, da je on recimo temu medijska osebnost, kjer se da verjetno bolj konkretno oceniti, kakšna je s tem povzročena škoda, saj domnevam, da si znane medijske osebnosti ne želijo, da jih ima javnost za popolne idiote? Ampak če internet in s tem posredno tudi bloge štejemo med medije, gre v bistvu za podobno zadevo.

V primeru zgornjega komentarja se še posvetujem o nadaljnjih korakih s pravniki. Če se odločim za zasebno tožbo, bom podal kazensko ovadbo na Policijo, od katere potem pričakujem, da na Siolu ugotovi dejansko identiteto avtorja tega komentarja. IP naslov je znan, ve se tudi datum in točna ura kdaj je bil komentar poslan.

Glede na to, da so ponudniki dostopa do interneta dolžni hraniti prometne podatke upam, da ne bo težko odkriti storilca, ki mu grozi do šest mesecev zapora?

Je pa pravno zanimiv primer s stališča Iztoka Gartnerja, torej kakšne so njegove pravne možnosti, če se nekdo drug izdaja zanj?

Dileme, da bi šlo v tem primeru za kakšnega drugega Iztoka Gartnerja ni, saj je avtor komentarja objavil tudi povezavo na blog, ki je seveda last točno določene osebe. Če pogledam pravne poduke na raznih spletnih straneh, kjer je potrebna registracija oziroma prijava povsod piše, da je izdajanje za drugo osebo kaznivo dejanje, čeprav jaz tega v kazenskem zakoniku nekako nisem zasledil, razen v primeru, če se oseba izdaja za neko drugo uradno ali vojaško osebo (308. člen).

Na podlagi koga ali česa naj bi bilo to kaznivo dejanje, če se jaz na forumu recimo izdajam za Milana Kučana, če pa se vendar lahko na najbližji upravni enoti za par evrov preimenujem v (Plemenitega Nadvojvodo) Milana Kučana?

Za lažjo predstavo, kako izgleda moj koš za smeti na blogu, pa samo tole (počutim se kot Mario Galunič, le da moj oboževalec še ni javno izrazil željo, da hoče imeti z mano otroka):

26 Responses to “169. člen (starega) Kazenskega zakonika”

  1. g. Klobuk Says:

    Bi pa rad videl, komu se da proti človeku sprožiti postopek in ga poslati v cuzo – zaradi nesramnega komentarja na internetnem blogu. Potem bi itak lahko pozaprli na stotine komentatorjev na 24ur.com, lol.

    Good luck with that!

  2. dronyx Says:

    g. Klobuk, morda pa ne bi bilo napačno, če bi enkrat šel nekdo malo sedet in potem sem prepričan, da bi marsikdo temeljito premislil, preden bi pisal svoje bolane umotvore. Jaz tudi marsikaterega politika ne maram preveč, samo mnogim komentarji po raznih spletnih portalih pa so že davno prešli mejo dobrega okusa. Pogum vsem tem “komentatorjem” (recimo raje provokatorjem) pa daje domnevna “anonimnost” in dejstvo, da javnost sprejema internet kot nekaj najbolj svobodnega, kjer lahko počne vsak kar hoče in mu nihče nič ne more.

    Ampak po moje mora tudi na internetu veljati, da so naše pravice omejene s pravicami nekoga drugega in za to mora obstajati v demokratični pravni ureditvi sodno varstvo. Če nekdo o meni piše, da sem pedofil, serijski morilec in posiljevalec mačk prav; jaz lahko skomignem z rameni in si mislim polna luna, ali pa zahtevam sodno varstvo. Je pa seveda res, da se večina s tem pretirano ne obremenjuje, če res ne gre za kakšno hujšo zadevo, ker sicer bi se sodišča utopila v tožbah. Vendar je znanih kar precej primerov dobljenih tožb, sploh ko gre za neresnične ali nedokazane navedbe v časopisih ali po TV.

    Seveda jaz tega osebka ne mislim sodno preganjati, ker on prej potrebuje pomoč. Jaz mu samo svetujem, namesto da poskuša diskreditirati nekatere blogerje, da še sam odpre svoj blog. Če nekoga ne moreš uničiti, se mu pridruži. Morda pa bo odkril, da ima talent še za kaj drugega, ne samo drugim greniti življenje. Mora pa vedeti, da bo morda nekoč naletel na koga, ki bo njemu zagrenil življenje, če bo s tako prakso nadaljeval.

  3. Pris Says:

    Samo na hitro, ker trenutno žal nimam časa …

    Najprej popravek:
    Od 1. novembra 2008 velja nov kazenski zakonik (KZ-1), ki kaznivo dejanje razžalitve opredeljuje v 158. členu. Posebne določbe o pregonu (na zasebno tožbo) se zdaj nahajajo v 168. členu KZ-1. Glede besedila členov ni nobene razlike.

    “Če se odločim za zasebno tožbo, bom podal kazensko ovadbo na Policijo, od katere potem pričakujem, da na Siolu ugotovi dejansko identiteto avtorja tega komentarja.”

    Kaznivo dejanje razžalitve se preganja na zasebno tožbo, kar pomeni, da ne gre za kaznivo dejanje, ki bi se preganjalo po uradni dolžnosti. Policija ni zasebno podjetje in ne sme reagirati, če jim tega ne nalaga uradna dolžnost. Tako je povsem jasno, da policija ni pristojna za zbiranje dokaznega gradiva za potrebe zasebnih (kazenskih) tožb.

    In tu je glavni hakeljc, ko gre za sume kaznivih dejanj, storjenih preko interneta. Zasebna tožba se namreč lahko vloži le zoper ZNANO osebo. Ker ti internetni operater kot zasebniku “na lepe oči” ne bo sporočil ključnih podatkov za identifikacijo storilca se bojim, da nimaš nekih realnih možnosti. Paziti moraš tudi na prekluzivni rok za vložitev zasebne tožbe, ki znaša 3 mesece od dneva, ko si zvedel za kaznivo dejanje IN storilca.

  4. Pris Says:

    “… povsod piše, da je izdajanje za drugo osebo kaznivo dejanje, čeprav jaz tega v kazenskem zakoniku nekako nisem zasledil …”

    Glej 4. odstavek 143. člena KZ-1. 😉

  5. dronyx Says:

    @Pris: Se opravičujem za napačno citiran člen zakona. Sem na hitro poiskal KZ v googlu in Šturmov kazenski zakonik pač ni prvi. Drugače pa kot si sam napisal bistvo tega člena ostaja isto.

    Glede “zasebnega pregona” je zadeva tudi meni precej nejasna in bom tule citiral zanimiv in poučen dokument o predkazenskem postopku iz interneta:

    (citat)
    IV. ZASEBNI TOŽILEC (52 – 59)
    – za nekatera kazniva dejanja je v KZ določeno, da se preganjajo na zasebno tožbo, razmeroma malo jih je
    – v teh primerih je upravičeni tožilec zasebni tožilec – to je ponavadi oškodovanec, njegov pooblaščenec ali zakoniti zastopnik, skratka posameznik, ki ima interes za preganjanje kaznivega dejanja, ker je bil prizadet s kaznivim dejanjem, ki pa ni velikega pomena, zato mu država prepušča pregon
    – pregon na zasebno tožbo je izjema od načela oficialnosti pregona, ker ni v rokah specializiranega organa
    – zasebni tožilec se za pregon odloča po načelu opurtunitete, če se mu zdi smiselno, se spusti v pregon
    – v tem primeru zasebni tožilec sam nosi tveganje preiskovanja – tveganje procesno in materialno, kajti samo če je kazenski postopek za oškodovanca uspešen, dobi od storilca povrnjene stroške, če pa kazenski postopek ni uspešen bo moral oškodovanec sam plačati stroške postopka, obstaja pa tudi možnost, da ga bo storilec tožil
    – kazenski postopek, ki teče na zasebno tožbo, je popolnoma v rokah zasebnega tožilca
    zasebni tožilec ima po zakonu enak položaj kot državni tožilec, dejansko pa je njegov položaj šibkejši – sam mora zbrati potrebne podatke in dokaze za vložitev zasebne tožbe in sam mora plačati stroške sodnega postopka
    – zasebno tožbo je treba vložiti v treh mesecih od dneva, ko je upravičenec izvedel za kaznivo dejanje in storilca – prekluzivni rok začne teči v trenutku, ko sta storilcu znani obe dejstvi
    zasebna tožba ne more biti vložena zoper neznanega storilca
    – zasebna tožba je obtožni predlog (v skrajšanem postopku), zahteva za preiskavo ali predlog za neposredno obtožnico (v rednem postopku)
    – zasebno tožbo je mogoče umakniti do konca glavne obravnave, po umiku pa je ni več dopustno vložiti
    – šteje se da je zasebna tožba umaknjena, če povabljeni zasebni tožilec ne pride na glavno obravnavo, ali če mu ni mogoče vročiti vabila, ker ni sporočil spremembe naslova (fikcija!)
    (konec citat)

    Če se jaz grem zasebnega tožilca, ki je hkrati preiskovalni organ pričakujem, da mi država da vsaj toliko pooblastil, da se lahko odpeljem do Siola in pridobim podatke o naročniku internetnega priključka! Tu se mi zdi da je spet neka pravna megla, ki v praksi ne more funkcionirati in zato se lahko dejansko na internetu počne kar hoče.

    Sicer pa obstaja še druga možnost.

    Jaz načeloma tožim zaradi razžalitve Iztoka Gartnerja, potem je pa na njemu da sodišču dokaže, da to ni bil on. Hmm, so smart! 🙂

  6. Pris Says:

    “- kazenski postopek, ki teče na zasebno tožbo, je popolnoma v rokah zasebnega tožilca
    – zasebni tožilec ima po zakonu enak položaj kot državni tožilec, dejansko pa je njegov položaj šibkejši – sam mora zbrati potrebne podatke in dokaze za vložitev zasebne tožbe in sam mora plačati stroške sodnega postopka
    – zasebno tožbo je treba vložiti v treh mesecih od dneva, ko je upravičenec izvedel za kaznivo dejanje in storilca – prekluzivni rok začne teči v trenutku, ko sta storilcu znani obe dejstvi
    – zasebna tožba ne more biti vložena zoper neznanega storilca”

    Ja, kot sem napisal. Nimaš prav dosti šans.

  7. dronyx Says:

    Ja, v bistvu je edina možna pot ta, da se vključiš nekam v politiko, postaneš čez deset let pravosodni minister in spremeniš KZ tako, da ima zasebni tožilec možnost “zlorabe” policije v zasebne namene tako, da je ta dolžna opraviti vsa zahtevana preiskovalna dejanja, kot v primeru pregona po uradni dolžnosti. Poleg tega pa moraš zlobirati še spremembo ustave, da lahko veljajo zakoni retrogradno tudi za nazaj.

    Sedaj grem pa še jaz težiti ljudem po internetu. Jebeš tako demokracijo!

  8. Pris Says:

    Ima pa zato Iztok več šans, če na policijo poda kazensko prijavo zoper neznanega storilca zaradi kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po 4. odstavku 143. člena KZ-1.

    “Kdor prevzame identiteto druge osebe in pod njenim imenom izkorišča njene pravice, si na njen račun pridobiva premoženjsko korist ali prizadene njeno osebno dostojanstvo, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.”

    To kaznivo dejanje se preganja po uradni dolžnosti. 😉

    Morda bi takšno kazenskopravno varstvo lahko imel celo tvoj alterego “dronyx”, ampak ne dam roke v ogenj, neke relevantne sodne prakse glede tega pa tako ali tako ni.

  9. dronyx Says:

    Pris, jaz sem vedno govoril, da mi je žal ljudi, ki niso šli študirati pravo. Če bi sam imel kakšno besedo pri politiki visokošolskega študija, bi imeli pri nas samo pravne fakultete. Tako mladi sploh ne bi imeli možnosti, da bi se odločili za napačno smer študija.

    Jaz sem enkrat poskusil matematično dokazati, da če bi se mi vsi neprestano samo piramidno odškodninsko tožili, nikomur več ne bi bilo potrebno zares delati, ker bi lahko vsi lepo živeli samo od odškodnin. Je pa seveda pogoj za to, da taka pravna nirvana funkcionira ta, da nihče igre ne prekine, oziroma da se odškodninske tožbe nikdar ne končajo.

  10. Nevenka Says:

    Kaj pa, če preprosto prijaviš hudo verbalno nasilje, brez zasebne tožbe? Ali policija potem ugotovi storilca?
    Pa ga potem zasebno tožiš?

  11. dronyx Says:

    Nevenka, če bi policija hotela samo na portalu 24ur.com preganjati hudo verbalno nasilje, morajo poleg vsega obstoječega kadra vpoklicati takoj celotno rezervo sestavo, vse upokojene policiste, pa še verjetno zmanjka par tisoč ljudi. Tule je arhivirano, kaj vse so pobrisali, čeprav nekatere komentarje preprosto cenzurirajo, ker jim niso všeč in ne gre vedno samo za verbalno nasilje.

  12. chef Says:

    Saj ne vem ali je huje, če se ti na blog obesi pravi ali fake Iztok Gartner.
    Sicer pa mislim, da teli nedonošenčki niso najhujše, kar se ti lahko zgodi na blogu.

  13. dronyx Says:

    @chef: Če bi šlo samo za moj blog, potem sploh ni nobenega problema in zadevo takoj saniram tako, da jo vržem med spam. Problem pa nastane, ko začne primerek po drugih blogih pisati bolane komentarje v mojem imenu in vse skupaj pospremi še z linkom na moj blog. To je pa dejansko umazano početje, kjer za enkrat ni pametne rešitve.

    Ampak tako kot je zapisal fake Iztok gartner, bolj kot mešaš drek, bolj smrdi. Veseli me, da je avtor tega komentarja ohranil precejšnjo mero samokritičnosti in se svojega drekogatnega stanja očitno zaveda. To me navdaja z upanjem.

  14. Poslušalka Says:

    Tole bi znalo bit uporabno, od 3. odstavka obrazložitve naprej. Je pa to le mnenje IP, torej neobvezna pravna razlaga.

    Sicer pa prava ni pametno študirat “na suho”. Pravo je samo orodje, s katerim strokovno znanje prevedeš v obvezne norme. To je tko kot če bi informatiku rekel, naj si sam zmišljuje specifikacije za programe, ki jih razvija. Pri definiranju zahtev za aplikacije pa seveda pomaga, če veš kako računalnik funkcionira. In pri urejanju medsebojnih razmerij enako koristi, če pravo razumemo in znamo uporabljati.

    Slabost našega šolskega sistema je, da (po mojem mnenju načrtno) zanemarja splošno pravno izobrazbo, saj je vladajočim v interesu, da raja ne pozna svojih pravic.

  15. Iztok Gartner Says:

    Dr. Onyx, ko se mi bo tale model popel previsko, bom morda res prijavil na policijo, saj gre tudi to meni na živce. To počne tudi pri Hadu pa še kje, če se ne motim. Kot je rekel, Pris, jaz bi imel veliko možnosti, da kaj ukrenem, saj gre za dobesedno krajo prave identitete. Bom razmislil, ti me samo obvesti če se bo še kaj javil. To res ni kul. Pa bedno je, ker bralci nimajo pojma, da se nekdo lažno izdaja.

    Chef, vem kaj si misliš o meni, a s takim bednim komentarjem pri tako važni zadevi dokazuješ, da si res bedak. Pizda no, skuliraj se že enkrat. Eno je blog, drugo pa resne zadeve, ne ga srat no.

  16. dronyx Says:

    Poslušalka, hvala za zanimivo povezavo. Informacijska pooblaščenka ima na svoji spletni strani precej dobro napisanih pravnih mnenj in kot sem opazil konkretno in argumentirano odgovorijo na vsako takšno vprašanje.

    Sem pa tudi sam mnenja, da je očitno nekomu v interesu, da raja o pravu nima pojma, seveda izven kroga posvečenih, ki to področje poklicno obvladajo. Pa tudi sami pravniki so dosti brihtni ljudje in zelo dobro vedo, da dejansko sami krojijo pravila obnašanja v neki družbi in to velikokrat tudi spretno izkoriščajo.

    Recimo meni ni bilo nikdar jasno, zakaj za vraga svetega potrebujemo notarje za lažja administrativna dela, ki bi jih z lahkoto opravljale delavke na upravnih enotah v 20. plačilnem razredu (600 € neto). Tako pa imaš neke “posvečene” notarje, ki bajno služijo na ta račun in kar tekmujejo med sabo, kdo bo izkazal večje letne prihodke, ki gredo pri nekaterih tja proti milijonskemu znesku v evrih. Seveda to pa zato, ker bi isto storitev delavka na upravni enoti zaračunala morda dva evra, notar pa dvajsetkrat več, ker gre za fine dame in gospode s šolami in titulami.

    Ampak kot že velikokrat rečeno. Krivi za to smo mi vsi, ki imamo volilno pravico. V demokraciji si ovce same izvolijo svojega frizerja in tu se raja nima kaj za pritoževat. Tišina, pa lepo trpet, kar ste si izvolili za oblast!

  17. Poslušalka Says:

    Pa saj si vprašanje postavil tako, da si povedal odgovor. Le vprašanje ni pravo – ne gre za to, za kaj rabimo notarje, ampak zakaj jih imamo. Odgovor je simpl – zato ker se je v nekem trenutku na kupu našlo dovolj pametnih pravnikov, da jim je uspelo pravila obnašanja v neki družbi definirati v svojo korist. Kuverte, ki so jih razdelili za sprejem zakona o notariatu, so se jim že desetkrat povrnile.
    Rabimo jih seveda ne, zakaj le.
    Raja pa čaka, da se bo našel heroj in jih popeljal iz suženjstva v fevdalizem. In je tiho in dela. Malo bolj pogumni pa pod psevdonimi pišejo bloge in udrihajo čez oblast ;-).

  18. My Kafkaesque Life Says:

    Bolano je, kar se na naših forumih piše in ‘komentira’. Kraja identitete, pa čeprav virtualne, pa je seveda nagnusno dejanje. Na srečo se mi kaj takega kot tebi in Iztoku še ni zgodilo, sem pa imel par trolov na blogu in so me tudi takrat krepko znervirali. A pol sem spremenil in zaostril pravila komentiranja in od takrat imam bolj ali manj mir pred temi idioti. Je pa res, da je Angleško pisoča blogerska scena dosti dosti večja in četudi imaš malo več prometa na blogu (jaz imam trenutno povprečno okoli 1000 na dan), še vedno nisi nič posebnega. V Sloveniji pa vsak bloger, ki ima malo več bralcev ali pa piše osebne članke takoj nase potegne en kup čudakov, ki se spravijo nanj s svojimi objestnimi komentarji. To je tudi eden od vzrokov, zakaj raje pišem v Angleščini.

  19. Pris Says:

    @Poslušalka:
    Neobvezno mnenje IP je sicer lepo napisano, ampak je v nasprotju z nekim drugim neobveznim mnenjem IP, po katerem policija za pridobitev podatka o IP in kasneje tudi identitete imetnika internetnega priključka potrebuje sodno odredbo, ravno zaradi oh-in-sploh zaščite osebnih podatkov, ki jih z mnenjem, ki si ga linkala, IP postavlja v drugi plan. Nasploh je pri obravnavi dejanj na internetu ogromno nekonsistentnosti (pa ne samo pri IP), ki največkrat izhajajo iz nepoznavanja značilnosti svetovnega spleta in posledične napačne aplikacije obstoječega prava.

    Strinjam se, da bi neka splošna pravna izobrazba morala biti obvezna, ampak kot sta z Onyxom že ugotovila, to nikakor ne bi bilo v interesu vsakokratne vladajoče kaste.

    Če komentiram konkretni primer naprej, sam podatek o imetniku internetnega priključka še ne pomeni ničesar. Zasebno tožbo je potrebno vložiti proti konkretnemu storilcu, ne pa proti imetniku priključka. Najbrž ni treba posebej razglabljati, koliko možnosti je, da storilec in imetnik priključka nista ista oseba. Da bi policija zasegla vse računalnike na nekem priključku in izvajala IT forenziko zaradi dejanja, ki se preganja na zasebno tožbo, je težko pričakovati, sploh glede na obremenjenost njihovega računalniškega oddelka (vem, da se celo pri pregledu računalnikov zaradi pedofilije čaka več mesecev). Hkrati so osebe, ki si delijo gospodinjstvo, največkrat v sorodstvenem odnosu in so v kazenskem postopku privilegirane priče (lahko odklonijo pričanje), tako da je tudi z zaslišanjem nemogoče ugotoviti, kdo od stanovalcev je dejansko storil dejanje.

    Jaz sem seveda takoj za poenostavitev teh postopkov, vendar sumim, da bi v luft verjetno prva skočila ista informacijska pooblaščenka, ki je spisala linkano mnenje. 😉

  20. dronyx Says:

    @My Kafkaesque Life: Meni se zdi kar se tiče nivoja komentarjev na blogih stanje v bistvu še zelo v redu, ker bloge vendarle prebira manjši krog ljudi, ki so večinoma tudi sami blogerji, poleg tega pa se komentarje lahko tudi moderira, ker jih je manj, tako da so poskusi spamanja hitro zatrti.

    Res obupno pa je nivo komentiranja na nekaterih večjih spletnih portalih, sploh če je kakšna notranjepolitična tema. Takrat se mi pa zdi, da se druga svetovna vojna pri nas sploh še ni končala, ampak so se partizani, domobranci in belogardisti ter njihovi potomci samo preselili iz gozdov na splet, sovraštvo pa je ostalo povsem enako, le da so mašingewehre in paradajzerke zamenjale besede in žaljivke.

    @Pris: Saj problem dokazovanja obstaja še pri mnogih drugih, malo bolj sofisticiranih kaznivih dejanjih, kot je recimo gospodarski kriminal. Tega se očitno nekateri zelo dobro zavedajo in to tudi spretno izkoriščajo. Verjetno pa obstajajo načini, da se dokazovanje oteži ali pa naredi skoraj nemogoče. Recimo v primeru prekrškov v prometu dobi kazen enostavno lastnik avtomobila in mestnemu redarstvu ni treba dokazovati, da sem prav jaz napačno parkiral, ker to bi bilo skoraj nemogoče, če me ne ulovijo na licu mesta ali posnamejo s kamero. Isto bi lahko naredili z internetom in enostavno odgovornost za nekatera kazniva dejanja in prekrške preložili na lastnika internetnega priključka, ki ga je sam dolžan zavarovati pred zlorabo.

    Nekje sem prebral, da naj bi imeli ponekod celo predpisano kazen, če lastnik WI-FI priključka ne zagotovi minimalne predpisane zaščite. Seveda pa morajo biti minimalni standardi natančno definirani, kar je pa pri hitrem tehničnem razvoju verjetno spet precej težko, saj dvomim da ti lahko zahtevaš od lastnika WI-FI na vsaki dve leti, da mora staro napravo z WEP kriptiranjem vreči v smeti, ker ne zadostuje več minimalnim zahtevam glede varnosti.

  21. Pris Says:

    @dronyx:
    Ja, seveda, posebnosti pri dokazovanju obstajajo za vsa kazniva dejanja, je pa tukaj zagotovo več nejasnosti. Že sam si ugotovil, da bi bila preložitev bremena na imetnika priključka glede na hiter razvoj malce prehud ukrep (pa tudi minimalna predpisana zaščita ne onemogoča družinskih članov, kakor tudi ne bolj računalniško podkovanih osebkov). Kaznivih dejanj tudi ne gre enačiti s prekrški, sploh s prometnimi glede hitrosti in parkiranja, kjer so globe relativno nizke, imaš pa tudi možnost ugovora oz. zahteve za sodno varstvo, kjer lahko pojasniš, kdo je v spornem času uporabljal vozilo, medtem ko pri zlorabah na internetu storilca navadno ne poznaš.

    V svojih komentarjih sem izpostavil le vrh ledene gore, dilem v praksi pa je še mnogo več. Je pa moj nasvet vsakemu, da proba s sodnim varstvom, če je le pripravljen vložiti nekaj časa in denarja. Kakšna (po možnosti sodna) praksa glede omenjenih dejanj preko interneta bi prišla še kako prav! 😉

  22. dronyx Says:

    It’s not what you know, it’s what you can prove.” (Training day)

  23. smoger Says:

    pravo = sprehod po tankem ledu

  24. pijanec Says:

    V ameriški sodni praksi je razžalitev kot kaznivo dejanje zelo ozko definirana. Tako se, če nekomu rečeš kurba ali debela prasica, šteje kot osebno mnenje, do katerega si upravičen. To je tudi po moje edina prava pot, saj drugače se lahko za razžalitev šteje vsaka malenkost, hkrati pa lahko bistveno omeji svobodo govora.

  25. Tajča Says:

    Se še kdo spomni klicev Obvestila o podtaknjeni bombi. Bila je ponavadi na kakšni srednji šoli, klic pa iz dijaškega doma. Stvar se vzame resno (najbrž zato, ker se taka bomba pojavlja tudi na sodišču), šolo se izprazni, novico celo objavijo resni mediji. Po za policijo otročje lahkem delu odkritja bombaša je kaznovanje nepotrebno. Zadostuje odkritje. Saj ne, da bi morali za vsak komentar klicati policijo, a pravniki (ki res, sami zelo krojijo pravila obnašanja v družbi) z raznimi svetovalci ter policijo bi lahko poiskali in omogočili tiste ustrezne poti odkrivanja “bombašev” na netu in kot je mediacija v sporih, je alternativa tudi za kaznovanje, vsaj dokler ni prepozno. Tam nekje na koncu obupa je pa še sodišče.
    V bistvu sem hotela reči samo Dobro nedeljsko jutro, bolj za šalo, kot zares. 🙂

  26. dronyx Says:

    Glede na to, da se je v nekaterih spam komentarjih moj oboževalec podpisal kot cewapcic oziroma dr. cewap je povsem možno, da gre za tole osebo (sam sebi pravi ritni devičnik) in po moje kar ustreza iskanemu profilu.

    Ker imam časa za zasebno preiskavo samo tri mesece, sem moral nekatera preiskovalna dejanja pospešiti in imam še nekaj zelo obetavnih sledi, tako da upam, da bo zasebna obtožnica spisana v roku in proti konkretnemu storilcu.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: