Dodana vrednost

Če želiš v družbi ali pa tudi na internetu izpasti kot dobro podkovan na gospodarskem področju, moraš znati čim bolj spretno obračati besedo dodana vrednost, pa čeprav se ti v bistvu niti ne sanja, kaj beseda pomeni. Ni važno. Pomembno je le, da jo tlačiš povsod, ko je govora o ekonomiji, ker višja dodana vrednost je baje rešitev za vse težave. Baje!

Na spletni strani statističnega urada sem našel sledečo definicijo besede dodana vrednost:

Dodana vrednost je razlika med proizvodnjo v osnovnih cenah in vmesno potrošnjo v kupčevih cenah. Je razlika med vrednostjo proizvedenih blaga in storitev in vrednostjo inputov, ki so bili pri tej proizvodnji potrošeni v proizvodnem procesu.

Jaz si laično dodano vrednost najlažje predstavljam na konkretnem primeru.

Recimo da si po poklicu kipar, ki iz marmorja kleše skulpture. Na trgu kupiš meter krat meter krat meter velik kos marmorja, za katerega plačaš recimo 100 €. Potem nekaj dni ali tednov  nabijaš z dletom in macolo po tem kamnu in nastane skulptura, ki ti jo uspe prodati recimo za 10.000 € nekemu obsedencu z marmornatimi kipi. Po moje si ti po zgornji definiciji samo s tem nabijanjem po macoli ustvaril dodano vrednost v znesku 9.900 €.

vir: boredpanda

Razlog da o tem pišem je pa podatek, ki sem ga slišal včeraj in sicer da Mura proizvaja elegantne obleke za Huga Bossa po ceni 40 € za kos, medtem ko ta ista obleka v prodajalni priznanega trgovca doseže tudi desetkratnik te cene.

Resda sicer ne vem, ali je v to ceno 40 € vštet tudi material, ampak ne glede na to je razlika zame impresivna. Predstavljam si, da Hugo Boss prispeva v tem procesu potenciranja dodane vrednosti sam design oblačila, blagovno znamko oziroma brand name po naše in trgovsko verigo na bolj ali manj elitnih lokacijah po svetu.

Zakaj dodano vrednost ne optimizirajo še bolj in obleke šivajo v Vietnamu, jaz ne vem, kot kaže pa vendarle želijo ohraniti nek nivo kvalitete, kar očitno Mura lahko zagotavlja.

Sam zase vem, da ko se zgodi, da grem v nakup novih oblačil, praktično obvezno gledam našitke, kje je roba narejena in če piše Vietnam, Bangladeš ali kaj podobnega, ne vzamem, tudi če mi dajo zastonj! Sem nekajkrat v H&Mu na slepo kupil srajce, narejene nekje v Vietnamu in so bile tako sramotno zanič sešite, da so mi razpadle po prvem pranju, gumb pa je odletel, če si ga samo pogledal.

Ampak razni strokovnjaki nam laikom pogosto solijo pamet, da je potreba začeti proizvajati visokotehnološke izdelke, z visoko dodano vrednostjo, če želimo, da se bomo nekoč lahko obmetavali z denarjem.

Zakaj za vraga, saj Hugo Boss dokazuje, da se lahko tudi tako preprostemu izdelku, kot je moška obleka, cena dvigne na poti iz Murske Sobote v New York ali Milano za 1000 procentov?

Za primerjavo vzemimo recimo nek visokotehnološki izdelek, kot je Ipad. V spodnji tabeli so navedeni proizvodni stroški za posamezne modele ter končna cena na polici trgovine:

Takole na prvi pogled bi dejal, da je to precej slabši biznis, kot pa šivanje moških oblek, saj je dodana vrednost komaj nekaj višja od 100 % glede na proizvodne stroške, ob tem, da je Ipad skoraj v celoti narejen na Kitajskem, kjer je strošek dela precej nižji.

V bistvu se Apple lahko malo zamisli nad svojo ekonomiko poslovanja, saj ga prekaša v dodani vrednosti že čisto navadna naša mlekarna, ki mleko odkupi od kmeta za 30 centov na liter, ga zapakira v lično plastično embalažo in postavi na trgovsko polico po ceni 1 € za liter.

Če kakšna profesorica na ekonomski fakulteti potrebuje asistenta, me lahko kadarkoli pokliče. Nudim vse vrste storitev. Sem diskreten, čist in urejen, v skrajni sili lahko tudi predavam študentom.

15 Responses to “Dodana vrednost”

  1. DJ Says:

    Tu bi se jaz potem se ob DDV obregnil. Ker ga koncni potrosniki ne placujemo na DODANO vrednost, ampak na KONCNO vrednost. Pa naj farbajo folk kakor hocejo. Naziv “prometni davek” (ali pa v ZDA “sales tax”) je bil vsaj priblizno posten, ne pa davek na dodano vrednost, ki to ni.
    Ce bi ga koncni potrosniki dejansko placevali na DODANO vrednost (skozi vse faze od surovine do koncnega izdelka/storitve), bi bila formula preceeeej kompleksnejsa kot pa samo y=x*1.20, ker bi morala odstevati raznorazne provizije, “nabitke”, marze in podobno navlako (oz. “slack”).

  2. dronyx Says:

    Jaz sem enkrat bral nek komentar na forumu, da naj bi imel največjo dodano vrednost Microsoft, ker oni samo zapečejo CD in natisnejo ovitek, kar so stroški pod 1 €, potem pa to prodajajo za 300 € v primeru Windows 7. 🙂

  3. smoger Says:

    Zakaj profesorICA? 🙂

    Včasih je dodana vrednost le lepši izraz za precenjen.

  4. dronyx Says:

    @smoger: Hmm, kaj naj bi po tvoje lahko počel s profesorjem? 😉

  5. pijanec Says:

    @DJ: čas bo, da vzameš kakšno knjigo v roke o osnovah DDV, da ne boš pisal neumnosti. DDV je superioren v primerjavi s prometnim davkom, razlog da ga v ZDA ne uvedejo pa je izključno v tem, da se ne morejo zmeniti, kako si bodo pravično delili izplen.

  6. chef Says:

    Zdaj pa prištej še ves marketing in modne oblikovalce pa te glava zaboli.

  7. dronyx Says:

    V bistvu je dodana vrednost postala nekakšno merilo, kako dobro ti uspeva nategovati kupce, kako uspevaš stisniti “podizvajalce” oziroma tiste, ki ti dobavljajo “input” (običajno so to dežele tretjega sveta) ter kako malo si sposoben plačevati zaposlene.

    Sploh fascinantna pa je dodana vrednost pri raznih poklicih, kjer ljudje samo prekladajo papir. Recimo notarji ali odvetniki. Če vzamemo primer Pezdir-Matos versus elektro distributerji imaš output v višini 50.000 krat 75 € odvetniške tarife (3.75 milijona €), medtem ko je input za to serijsko spajanje dokumentov v Wordu (tabela 50.000 zapisov in word predloga za vložitev odškodninskega zahtevka), ki jim ga jaz naredim za kepico sladoleda. 🙂

  8. DJ Says:

    @pijanec: Ne govorim neumnosti, mogoce je vrednost res “dodana” na relaciji en (vmesni) dobavitelj – en (vmesni) odjemalec, ker racunajo tiste vstopne/izstopne DDVje. Ampak – koncni potrosniki pa DDV se vedno placujemo na koncno vrednost (ki pa tudi priblizno ni vsa “dodana” kot taka). 😛

  9. boumerang Says:

    Če smem, že morebiti res, da Apple ne doda tolikšnega “up” procenta na produkt. Se pa hudič skriva v proizvodnji. Mura je omejena v proizvodnem procesu s svojimi šiviljami in njihovo 8 urno voljnostjo. Medtem, ko pri izdelavi elektronskih smeti večino dela mimogrede opravijo roboti in avtomatizirana veriga. Količine pri takšnem procesu so bolj stvar trga in povpraševanja ter ne samo proizvodnih zmogljivosti. Prav, je tu tudi + ročno delo. A to je zlahka expandabilno na kitajskem trgu, ki je tako cenen kot številčen. Besedna zveza “vsakdo je zamenljiv” na kitajskem trgu še vedno pomeni kaj drugega kot pa v zeleni in srečno “demokratični” Sloveniji. Seveda pa je med obema v zadnjem času vse manj diskrepance. Kakorkoližekončno: 100.000 enot * 200$ ni isto kot 1000 enot * 800+-400$ . Vsekakor se pa popolnoma in absolutno strinjam s temeljno idejo članka in mislimi člankopisca; tudi pošteno, preprosto in konvencionalno delo z malo “akademskosti” lahko prinese lepe zaslužke. Lepše kot visoko tehnološka nakladanja. Nenazadnje je vrednost komoditet pogojena s stopnjo zadoščenosti osnovnih potreb po hrani in prostoru. Te pa niso nekaj večnega in samo po sebi umevnega, pa čeprav se nam je zadnjih nekaj deset ali dvajset let tako zazdelo.

  10. chef Says:

    Točno tako, dodano vrednost na koncu ustvarita komercialist in tržnik, pa magar če so vrhunski računalničarji pet let kri scali, da so lahko na trg postavili Ipad.

    Danes ima, kolikor so mi razlagali (malo pa tudi iz moje novinarsko-uredniške izkušnje), inženir marsikje tako rekoč fiksno plačo, ki jo zasluži z razvojem produkta. Potem pa uleti en pregnan komercialist z dolgim jezikom in dobi plačo v odvisnosti od količine prodanih produktov, razvijalec je pa še srečen, da je tako.

  11. dronyx Says:

    Jaz moram reči, da mi teli inženirji delujejo precej butasto, ker si ne znajo izpogajati pri delodajalcih boljših pogojev in da si niso sposobni zagotoviti vsaj nekih procentov (promilov) od prodanih komadov. Vsaj tistih par, ki produkt tipa Ipad dejansko razvije. Očitno bi se ti ljudje v šolah morali nujno učiti še kaj drugega, kot pa strogo samo inženirsko znanje.

    Ampak kakor jaz poznam par sošolcev iz faksa, oni so blazno zadovoljni že če jim zagotoviš dobre delovne pogoje, digitalne osciloskope, frekvenčne analizatorje in podobno kramo, za denar jim je pa itak vseeno. Samo da imajo za položnice, nekaj malega žepnine in en topel obrok na dan.

    Stupid people make smart products.

  12. chef Says:

    Ekonomija bi morala biti danes itak obvezen predmet že od srednje šole, ker povprečnemu gimnazijcu bo prišla dosti bolj prav kot kemija.

  13. dronyx Says:

    Ne, po moje samo eden predmet ne bo dovolj. Na elektro faksu smo imeli predmet ekonomika poslovanja, ampak edino kar sem se pri tem predmetu naučil je, da je znal profesor blazno dobro prodajati svoj učbenik, ker je na izpitih zahteval dobesedne odgovore iz knjige. Torej je moral biti pravilen tudi besedni vrstni red, sicer odgovor ni štel.

    Obvezen bi moral biti po moje tudi kakšen predmet na temo prava, razumevanje zakonodaje, iskanje pravnih lukenj in podobno. To gre skupaj z ekonomijo. Če ti ne razumeš niti zakona o delovnih razmerjih in pravic, ki ti iz njega izhajajo, potem se ne čudit, če te dajo na cesto brez odpravnine in 24 mesečnih plač.

  14. ervinator Says:

    Nekaj fraz iz tiste ekonomske knjige ostane “električarjem” še dolgo časa globoko zapisanih v spominu. 🙂

  15. chef Says:

    To jaz kar naprej tupim: diferenciacija v delovnih procesih ni poskrbela za nič drugega, kot da strokovnjaki lahko laike nategujejo do onemoglosti. In smo prišli do tega, da moramo biti v bistvu strokovnjaki za vse – za ekonomijo, računalništvo, medicino, veterino, telefonijo, motoroznanstvo itd.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: