Vožnja odličnosti

Danes zjutraj sem slišal po radiu, da naj bi bila z 13. avgustom 2010 za vse, ki opravijo vozniški izpit, obvezna še dodatna usposabljanja in delavnice, kjer se bodo novopečeni vozniki učili “vožnjo odličnosti” in to seveda ne zastonj. Okvirna cena za to dodatno šolanje naj bi bila okrog 200 €.

Zame je to še ena neumnost, ki so jo očitno uspeli zlobirali tisti, ki si od tega obetajo dodatni zaslužek, kar je v teh kriznih časih še posebej dobrodošlo.

Če se jaz spomnim mojih ur vožnje kakšnih 10 let nazaj, sem se jaz usedel v avto kot popolni začetnik, ki ni vedel nič. Inštruktor mi je pokazal osnovne komande, razložil prestave in poudaril, da moram gledati ob cesti znake ter voziti po predpisih, ker imam zadaj tablico L. Tu se je inštruktorski del v bistvu končal. Potem sem jaz šofiral, on pa je bral časopis ali izpolnjeval loto listke ter športno napoved, vsake toliko časa pa je dejal levo ali desno. To je bilo pa že v bistvu vse. Nobenih pametnih nasvetov, namigov, skratka česarkoli, da bi lahko temu rekel upravičeno inštrukcije. Avtošola mi je posodila avto in človeka, ki je v njem sedel zato, da sem jaz nabral dovolj ur vožnje in sem šel lahko potem na Roško delati izpit.

Kje imajo bodoči učenci odličnosti v vožnji kakšno garancijo, da ne bodo dodatno plačane ure izgledale natančno tako?

Po mojem mnenju vožnja avtomobila ni umetnostno drsanje, kjer bi štela odličnost izvedbe ali umetniški vtis. Cilj je verjetno zagotoviti varno vožnjo, k čemer pa takšne dodatne inštrukcije po mojem ne bodo prinesle ničesar, saj so za to potrebne izkušnje in predvsem zdrava pamet ter sposobnost predvidevanja nepredvidljivega. Vojaški piloti bi temu rekli “situation awareness”.

Zame je voznik po dvajsetih ali tridesetih urah še vedno začetnik, ki nima dovolj izkušenj, da bi lahko bil varen voznik.

Če vprašaš novopečenega voznika, kaj je zanj varna vožnja, bo odgovoril kot iz topa, da je to vožnja po predpisih in prometnih znakih.

Zame čista bedarija.

Po predpisih (bolje rečeno prometnih znakih) je pri nas na lokalni cesti dovoljeno peljati tudi 90 km/h, kar je zelo hitro za nekatere ozke, nepregledne, ovinkaste ceste, na katerih lahko srečaš velike kamione, ki varčujejo pri cestnini, kolesarje, traktorje. Marsikdo je že zletel s ceste v kakšnem takem ovinku, ker hitrosti ni prilagodil razmeram in je bil prepričan, da prometni znaki pomenijo priporočeno hitrost, ki se jo je potrebno čim bolj striktno držati.

Resda v predpisih verjetno kje tudi piše, da moraš vožnjo prilagoditi razmeram, ampak to dikcijo uporabljajo predvsem policisti, ko odločajo o krivdi za prometno nesrečo in po tej dikciji si v vsakem primeru kriv, ker če bi vožnjo dejansko prilagodil razmeram, bi avto pustil doma in se sploh ne bi zaletel.

Sam naredim dnevno vsaj 70 km in letos samo po lokalnih cestah, ker varčujem pri vinjeti.

Če gledam iz stališča šoferja, niso največja motnja na cesti hitri vozniki, ampak prepočasni, ki se vlečejo kot megla. Ti naredijo ostale živčne, pade marsikatera kletvica in pogosto opazujem, da ponavadi povzročijo taki vozniki največ kritičnih situacij, ker ljudje izgubijo živce in jih prehitevajo na nepreglednem delu ceste ali kar direktno v ovinek. Takih primerov je presenetljivo veliko in včasih se samo držim za glavo, koliko so nekateri pripravljeni tvegati, ko vendar nimajo v avtu vgrajenega radarja, da bi vedeli, kaj prihaja izza ovinka.

Sam ne vozim po predpisih, ker vseh niti ne poznam, se pa držim nekaterih mojih internih nepisanih pravil, ki so se izkazala v praksi za učinkovita. In v zadnjih štirih letih praktično na cesti nisem bil niti v eni kritični situaciji, ko bi moral naglo zavirati ali kaj podobnega. Pa tudi sicer na slovenskih cestah nisem v življenju še plačal kazni za en prometni prekršek (to sicer ni noben dokaz varne vožnje), razen eno napačno parkiranje Jankoviću.

Poleg tega se je potrebno zavedati, da vsi ljudje nismo enako nadarjeni za različne aktivnosti.

Nekdo recimo ni talent za kuho in ima težave že s tem, da si speče ocvrto jajce na oko, drugi ni talent za tehniko in mu nepredstavljive težave dela že daljinski upravljalnik za TV, nekateri pa očitno niso talenti za vožnjo in po stotih urah vozijo enako slabo in nevarno kot takrat, ko so prvič sedeli za volanom. Če tak voznik pride do izpita, njemu čisto nič ne bodo pomagale dodatne terapevtske delavnice in ure odličnosti v vožnji.

Jaz poznam primer gospe, ki je sicer opravila vozniški izpit, ni pa nikdar v avtu prestavila v višjo prestavo, kot v tretjo. Zdelo se ji je prekomplicirano in preveč za razmišljat!?

Sploh zanimive pa bodo skupinske delavnice o psihosocialnih odnosih med udeleženci v cestnem prometu. Pokazati fakič drugemu vozniku, vožnja tesno za ritjo in kunilingus med vožnjo niso ni okey, m’kay? Kje se lahko javim za predavatelja?

Jaz si tudi težko predstavljam, da bi cestni divjak, ki je na youtubu objavil posnetek podiranja hitrostnega rekorda iz Kranja v Škofjo Loko (video dostopen tule), po takem dodatnem usposabljanju za 200 € vožnje odličnosti naredil miselni preskok v glavi in spoznal, da je takšno početje nevarno in predvsem neodgovorno do ostalih udeležencev v prometu!

Kdor to pričakuje, blefira, ali pa res nima pojma. Ampak po moje kar blefira!

Preberi še:
– Pravilo 20 km/h