Kulturna dediščina RTV SLO

V enem izmed odzivov na predlog za ukinitev obveznega plačevanja RTV prispevka sem na spletnem forumu lahko tudi prebral, kaj vse naj bi RTV SLO prispevala k slovenski kulturni dediščini in med drugim naj bi to bili tudi glasbeniki Mojmir Sepe, Neca Falk, Majda Sepe, Elda Viler, Bele Vrane.

Jaz sigurno nisem pravi naslov za sodbo, kaj je kulturna dediščina in kaj je ne kulturna dediščina in tudi meni je marsikatera skladba iz 70 let všeč.

Ampak v čem pa se razlikujejo skladbice Nece Falk od pesmic Saške Lendero ali Tanje žagar, ali v čem so Bele Vrane bistveno drugačne od današnjih (bolje rečeno včerajšnjih) Čukov? Res so ti izvajalci danes pač nekaj desetletji starejši gospodje in gospe, vendar tudi Saška Lendero bo čez 40 let stara gospa, ki je nekoč prepevala Levinjo in cigana Jana.

Pa nočem posebno izpostavljati Saške Lendero, ki je čisto simpatična pevka, ampak  mimogrede omenjeno, meni gre pa res počasi že na kurac, ker vedno, ko se peljem v avtu z nečakinjo, moram poslušati njene pesmice, ker ona je njej ful najboljša. Če ji bo kdaj zmanjkalo back vokalov za koncerte, me lahko kadarkoli angažira, ker znam večino njenih komadov praktično miže na pamet. Pa da se vrnem k osnovni temi.

Prejšnji politični sistem na sploh ni maral konkurence in zasebne iniciative, zato smo imeli takrat eno samo partijo in eno samo RTV postajo, ki je oblikovala takratni medijski prostor.

Če si hotel včasih posneti ploščo, je bila edina pot predvidevam državna RTV in njena založba kaset in plošč (RTV), kjer so ti natisnili vinilko, Miša Molk pa te je potem vabila v Križ Kraž in podobne oddaje, da si lahko prepeval po TV, pod režisersko taktirko Antona Martija.

To meni deluje povsem enako, kot sta imela Romunija in bivša Vzhodna Nemčija v komunizmu en center, ki je skrbel za vzgajanje vrhunskih športnikov, ki so morali potem osvajati medalje. Ampak kljub temu, da danes tega ne počnejo več načrtno, so v nekaterih panogah Romuni in bivši vzhodni Nemci še vedno vrhunski športniki, ki nastopajo pač za različne klube. Pa kaj?

Čeprav mi danes nimamo več monopolne RTV SLO, ki bi skrbela za načrtno produkcijo “kulturne dediščine”, danes naši glasbeniki očitno kljub temu prav fletno živijo. Služijo na koncertih, plača se jim procente od predvajanja po radijskih postajah, ki jih je na desetine, izdajajo plošče večinoma v zasebnih založbah (razen simfonikov RTV, ki so verjetno še vedno pri ZKP RTV) in večina meče davkarijo na finto, ker se v tem poslu baje precej posluje po sistemu “keš na roko”.

In tako imamo absurd, da naši muzičari, bodoča “kulturna dediščina”, vozijo drage avtomobile, živijo v luksuznih hišah in si nasploh nekateri privoščijo zelo visok standard, če pa bi šla davkarija preverjati njihove davčne napovedi, pa bi verjetno pri marsikomu ugotovila, da tu nekaj preprosto ne štima. Ampak s tem se nikomur ne ljubi pozabavati, ker je to pač naša bodoča kulturna dediščina.

Skratka, kogar je strah, da bi s transformacijo RTV SLO izgubili čez noč vse naše pevke in pevce ga lahko pomirim, da za njih se ne bi spremenilo čisto nič. Morda so zasebne medijske hiše res bolj pikolovske pri sestavljanju pogodb, ampak plačajo pa enako ali še bolje, kot paradržavna nacionalka, ki v skladu z zakonom vsak mesec pošilja položnice.

One Response to “Kulturna dediščina RTV SLO”

  1. gorazd Says:

    Dediščina je nekaj, kar je vredno in izhaja iz preteklosti, od naših prednikov. Torej nekaj, kar že obstaja in je potrebno le še ohranjati.
    Predlagam, da skrb za kulturno dediščino slovenskega naroda prepustimo tistim, ki so zato poklicani – narodnemu muzeju, galerijam in arhivom. Komercialno-zabavnjaška in dnevnopolitična inštitucija (kot je RTV Slovenija) pa ni pravi kraj za čuvanje naše dediščine.

    Mogoče se šteje med pomembne prispevke javnega zavoda tudi, da je potrebno načrtno ustvarjati novo dediščino za bodoče rodove (iz sedanjih dnevnopolitičnih vsebin in zabavnjaštva). Vendar to počne marsikatera medijska hiša še veliko bolje.

    Sicer pa mi tudi ni jasno, kaj je pravzaprav rezultat dela RTV Slovenija. Ko hodim po cesti, komaj kdo od Slovencev še zna slovensko. Radio predvaja v glavnem tujo glasbo. Televizija oddaja večinoma angleške, brazilske in turške filme in nadaljevanke.

    Kam gre torej davek na slovensko neumnost (beri: RTV pripsevek) ?

    Pa lepo doviđenja, goodbye, adiós, hoşçakalın.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: