The Road

Film Cesta (The Road) je definitivno film za razmišljanje.

Ob tem filmu sem jaz predvsem razmišljal, od kje meni ideja, da morajo biti filmi zabavni oziroma, da moram jaz kot gledalec ob filmu na nek način uživati? Zakaj že? Če želi recimo režiser posneti skrajno depresiven film, gre za uspeh, če vsak stoti obiskovalec kino dvorane v nekaj urah po ogledu filma stori samomor, ampak ob takem filmu se verjetno nihče ne bo zabaval ali v njem užival. Torej kot kaže je bistvo v namenu filma, ne v samem užitku ob gledanju in jaz sem živel v zablodi. Ko si to razjasniš, lahko šele razumeš, zakaj snemajo filme, kot je Cesta.

Film je posnet po knjižni uspešnici ameriškega pisca Cormaca McCarthya z enakim naslovom, ki je prejela vrsto nagrad, med drugim tudi Pulitzerjevo nagrado za leto 2007, tako da pedigre vsekakor obstaja.

Gre za nekakšno post apokaliptično dramo o očetu in sinu, ki potujeta. Potujeta od nikoder do nikjer (no, baje nekam na vzhodno obalo, kjer naj bi bilo topleje), pri čemer pa skušata nekako preživeti v skrajno depresivnem okolju, kjer ni praktično ničesar več, za kar bi bilo vredno živeti. Ni ljudi, razen redkih tolp kanibalov, ki prežijo za poslednjimi preživelimi ostanki civilizacije in ni več živali, razen enega hrošča, ki je očitno preživel kataklizmo. Še sonca ni več. Zemljo stresajo potresi, temni oblaki prinašajo nevihte in fotografijo zaznamujejo pretežno odtenki sprane rjave barve.

Dobršen del poti potiskata s seboj nakupovalni voziček, ki očitno že dolgo ne služi več osnovnemu namenu in na katerega naložita vso kramo, ki jo najdeta na poti in ki bi jima morda prišla kdaj prav. Medtem pa Viggo Mortensen kot oče fanta vsake toliko časa skrbno prešteva zadnje preostale naboje za pištolo, če bosta prisiljena storiti samomor.

Razlage, kako je do apokalipse sploh prišlo, v filmu ni, tako da si lahko vsak gledalec tu ustvari svojo verzijo.

Ljubitelji filmov katastrof Rolanda Emmericha bodo tako film Cesta razumeli kot logično nadaljevanje filma Dan pojutrišnjem (The day after tomorrow) in 2012, čeprav gre seveda za čisto drugačen žanr. Globoki verniki raznih teorij o globalnem segrevanju tudi ne bodo imeli kaj dosti za razmišljat ob iskanju razlogov za takšno razdejanje, saj film lahko govori tudi o posledicah našega neodgovornega ravnanja z okoljem, medtem ko bodo ljubitelji medcelinskih nuklearnih kataklizem v filmu Cesta našli zanesljivo nadaljevanje filma Dan potem (The day after) iz leta 1983. Za koga pa bo morda ustrezna razlaga apokalipse tudi padec meteorita, ki je baje enkrat v zgodovini tega planeta že usodno vplival na razvoj in takrat pometel z dinozavri. Skratka, razlaga je tu povsem drugotnega pomena in kot taka prepuščena gledalcu. Film pa ne ponudi nikakršnega namiga, kaj šele jasnega odgovora.

Medtem ko se Viggo Mortensen na poti sprašuje, ali ustreliti otroka in sebe, se bo verjetno marsikateri gledalec filma Cesta vprašal, zakaj za vraga sploh gleda to depresivno bedarijo? Ob tem, da se film v nekem trenutku kar naenkrat preprosto konča, kot da bi se filmarji hipoma odločili, da spakirajo opremo oziroma videti je, kot da bi izgubili zadnjih nekaj listov snemalne knjige. Tako se kot gledalec na koncu lahko samo še vprašaš in to je bilo vse?

Imajo pa očitno s tem težavo tudi naši kino distributerji, saj sem nekje zasledil napoved, da bi moral priti film na spored že januarja 2010, pa ga še vedno ni nikjer. Nekaj časa nazaj je bil sicer na Kolosejevi spletni strani prikazan med napovedmi za marec 2010, potem je pa izginil tudi od tam. Očitno so nad njim dokončno obupali in ocenili, da film ni primeren za povprečni okus Slovenskega kino obiskovalca, s čemer se moram strinjati.

Onyxova subjektivna ocena: za večino mučna izguba časa, za ljudi z depresijo pa lahko celo suicidalno nevaren

Advertisements

3 Responses to “The Road”

  1. Andrej Says:

    Filma sicer nisem videl, sem pa zato bral knjigo. Pulitzer je vsekakor zaslužen. Glavna nota (knjige) zame ni brezupna kataklizma, ampak ljubezen med staršem in otrokom kot prispodoba presežnega. Zgodba se mi zato zdi navdihujoča in morda celo optimistična.

  2. zigak Says:

    Skratka, film ni primeren za povprečni okus Slovenskega kino obiskovalca.

  3. soseda Says:

    Meni se pa ne zdi tako napačen film. Je pač malo drugačen od klasičnih pocukranih ameriških filmov. Je pa res konec malce čuden.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: