Razbijanje mitov – povprečne plače

Pri nas se da v zadnjem času dokaj enostavno požeti stoječe ovacije na odprti sceni.

Za to je že povsem dovolj če predlagaš, da je potrebno takoj odpustiti 40% tako imenovanih parazitov (javnih uslužbencev), preostalim parazitom pa linearno zmanjšati plačo za 20%.  Če tole idejo še zapakiraš v kolikor toliko berljiv zapis z 2000 znaki skupaj s presledki, se lahko nadejaš, da ti pisanje odkupi kakšen časopis tipa Finance in za to dobiš potem celo nakazan honorar. Pa čeprav si v bistvu že deseti po vrsti, ki je napisal praktično identični članek. Nima veze. Tole se prodaja kot sveže žemljice in ljudje vedno znova z veseljem razgrabijo takšne domislice, ki jih je na nek način v javnost lansiral celo sam premier Pahor, ko je na nekem srečanju managerjev dejal, da bi v državni upravi prav tako dobro opravili delo tudi s polovico zaposlenih oziroma da država z dvema milijonoma prebivalcev ne potrebuje več kot 30.000 uradnikov!?

Ob tem, da država že sedaj sploh nima 30.000 uradnikov, ampak nekaj več kot 17.000 (ostalo je uniformirani del, kot sta policija in vojska). Samo to so malenkosti. Nekaj tisoč parazitov gor ali dol. Važno je všečno politično sporočilo, ki ga pospremi buren aplavz na odprti sceni.

Druga takšna v javnosti zelo priljubljena ideja pa je ta, da bi bilo potrebno takoj povprečne plače v gospodarstvu in negospodarstvu vsaj izenačiti, ker ni logično, da paraziti zaslužijo v povprečju več, kot tisti, ki zares delajo in ustvarjajo dodano vrednost. Ob tem, da povprečen Slovenski kolumnist razume dodano vrednost samo kot nekaj, kar nastane, ko vodovodni inštalater skupaj zvari dve svinčeni vodovodni cevi ali ko zidar iz peska, cementa in vode naredi malto.

Čeprav sem iskal, mi ni uspelo najti svežih podatkov o razmerjih med plačami v gospodarstvu in negospodarstvu. Sem pa našel številke izpred nekaj let, ki mislim da še vedno vsaj približno držijo. Po teh številkah je bila povprečna bruto plača v javnem sektorju višja za okrog 17% od skupne povprečne bruto plače, medtem ko je bila v zasebnem sektorju ta za 10% nižja.

Seveda je to za marsikoga pri nas škandalozno in nekaj nezaslišanega, za kar bi morale leteti glave. Eni delajo, drugi si pa delijo.

Sem pa zadnjič iskal po internetu potrditev informacije, ki sem jo zasledil v nekem članku, da naj bi Grški javni uslužbenci dobili tudi trinajsto in štirinajsto plačo, kar so hoteli potem zaradi visokega javno finančnega primanjkljaja oklestili in to naj bi bil tudi eden izmed razlogov za stavke. Ob tem naj povem, da slovenski javni uslužbenec od kar pomnim dobi samo dvanajst plač in regres, zelo redki pa dobijo plačano še kakšno naduro (tu vsi vidijo seveda zdravnike, ki “delajo” v povprečju 18 ur na dan). V okviru enega izmed prvih varčevalnih recesijskih ukrepov pa je bila med drugim ukinjena tudi uspešnost, zaradi česar se pa nihče niti ni vznemirjal preveč, ker je šlo za drobiž v višini morda kvečjemu nekaj 10 € in ti zneski so delovali samo antistimulativno.

No in tako sem povsem slučajno naletel na te podatke (vir):

In the United States, average civilian federal wages per full-time employee were $79,197 in 2008, compared to private sector wages per full-time employee of $50,028, according to Bureau of Economic Analysis data. Including benefits, total compensation per employee was $119,932 in the public sector compared with $59,909 in the private sector.

Ko sem to potem kopiral na forum Financ, je marsikoga oblil hladen pot, kajti te številke nedvoumno razbijajo mit o enakosti povprečnih plač v zasebnem in javnem sektorju.

Namreč kdor te številke pazljivo prebere, bo ugotovil, da je v ZDA povprečna plača z vsemi dodatki “federalnega” državnega uradnika kar za 100 % višja od povprečne plače v zasebnem sektorju! Znesek skoraj 120.000 USD pa tudi pomeni, da ima povprečni ameriški državni uradnik višjo plačo od celotnega našega ministrskega zborčka in tudi od našega prvega ministra, ki baje dobi okrog 6.000 € bruto na mesec (72.000 € bruto letno je samo 98.000 USD).  Ameriški federalni povprečnež tako slovenskega povprečnega državnega uradnika poseka v višini plače vsaj za pet krat!

No in šele čez čas si je vendarle nekdo na forumu Financ opomogel od šoka in sestavil skupaj komentar na te podatke:

Tam ti piše FEDERAL vage, to sploh niso plače javnega sektorja po našem konceptu, pač pa javna uprava. To so dejansko samo vlada, vladne agencije in uradi (FBI,CIA,NTSB,FAA), zelo visoko kvalificiran kader.

Verjetno to drži in gre dejansko pri teh podatkih za ožji del tako imenovane državne administracije, kot so zvezna ministrstva, agencije, službe za domovinsko varnost in podobno.

Kar se pa tiče visoko kvalificiranega kadra, je potrebno tu razbiti še en mit.

Tudi če bi šli pri nas gledati povprečno ministrstvo ali agencijo, bi presenečeni ugotovili, da ima v povprečju verjetno več kot 80% tam zaposlenih visoko izobrazbo, saj imajo srednjo šolo samo kakšne tajnice (v zadnjem času je moderno tudi za to imeti vsaj višjo, če že ne visoko izobrazbo) in kakšno pomožno osebje, medtem ko so bile mnoge ostale podporne službe (vzdrževanje, čiščenje prostorov) že dolgo nazaj v celoti prenesene na zunanje firme (outsourcing). Nekako pa dvomim, da ima med splošno populacijo pri nas več kot 20 % ljudi končano visoko izobrazbo, čeprav v zadnjih letih tudi te številke nenormalno naraščajo.

Jaz sicer kakšne naše analize plač državnih uradnikov (tu gre kot rečeno za okrog 17.000 ljudi) ne poznam, takole po občutku in glede na plačilne listke pa bi dejal, da povprečna mesečna bruto plača ne presega 1.800 €, razen če bi plače politično nastavljenih funkcionarjev res tako zelo dvignile povprečje. Za primerjavo pa bi morali poznati še povprečje v gospodarstvu, kjer je verjetno ta številka nekje pri 1.300 € (če je bila povprečna bruto plača v letu 2009 znašala 1.430 €), kar je daleč od ameriške razlike 100 %.

Je pa ob tem res, da gospodarstvo sestavlja precej med seboj različnih dejavnosti, kjer se plače lahko tudi zelo razlikujejo. Nekje sem recimo prebral, da naj bi povprečna bruto plača v finančnem sektorju (banke, zavarovalnice, investicijske družbe) presegala 2.100 € in takih dejavnosti je še kar nekaj.

Za konec pa se mi zdi ob vsem tem bistvena še ena stvar.

Namreč državni uradniki ne morejo samostojno sprejemati pomembnih odločitev, pa ne glede na to, kako revolucionarne bi bile. Državni uradniki nekoliko poenostavljeno rečeno zgolj izvršujejo (politični) koalicijski program, ki pa so ga na nek način državljani vendarle posredno izbrali na demokratičnih volitvah.

Za stanje, v katerem ta država trenutno je, način, na katerega je trenutno organiziran naš javni sektor (torej javno zdravstvo, šolstvo itd) ter konec koncev tudi nivo socialnih pravic, smo krivi v bistvu vsi državljani, ne samo tako imenovani  paraziti (javni uslužbenci)!

Krivi so tako tisti, ki se pridno udeležujejo volitev, kot tudi vsi mi, ki na volilno nedeljo ostajamo lepo doma in nam je za politiko malo mar (po domače povedano se nam za politiko gladko jebe).

Preberi še:
Razbijanje mitov – javni uslužbenci

Advertisements

15 Responses to “Razbijanje mitov – povprečne plače”

  1. ervinator Says:

    Tudi jaz sem pri Pavlu in v tvojem blogu nekaj na to temo komentiral. Pahorjevi izpadi so bili popolnoma neumestni, Janševe opozicijske zahteve pa enako nerealne. Razmerja plač in zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju (btw., federal wage bi v Sloveniji ustrezale plače v državni upravi) so povsem primerljive z razmerji v EU, prav nič ne izstopajo. Pravi problem javne uprave v Sloveniji ni v plačah in številu, ampak v (ne)učinkovitosti.

  2. dronyx Says:

    @ervinator: Neučinkovitost je tudi stalno na tapeti, ampak nikjer pa še nisem zasledil neke resne analize, kaj vse je pri nas neučinkovito. Za to verjetno potrebuješ kakšna merila in tega podatka ni mogoče dobiti samo s pomočjo spletnega iskalnika. To je pa potem že preveč in nihče se s tem ne želi ukvarjati.

  3. ervinator Says:

    Ni problem v tem, da merila ne bi bila jasna in dostopna, ampak da določenim strukturam neučinkovitost zelo ustreza. Neučinkovitost se najbolj izrazito (merljivo) kaže v slabo pripravljenih javnih razpisih in slabem izboru na razpisih, v deležu nepobranih in neizterjanih davkov, v kršitvah, ki jih inšpekcijske službe (27) ne zaznajo in ne sankcionirajo, v predolgih upravnih postopkih, itn.

  4. kekez Says:

    Nekoč sem bral za Italijo (vira zdaj sicer nimam). Tam v državnih službah ljudje na splošno zaslužijo manj kot v zasebnih, vendar to vsi vzamejo v zakup, saj imajo službo dosmrtno zagotovljeno.

    Drugače pa, evo ene moje ideje.
    Odpustimo vse, ki so zaposleni v gospodarstvu, pa se bo povprečna plača v Sloveniji dvignila 🙂 🙂

  5. peter Says:

    Sploh pa so plače v zasebnem sektorju podcenjene. Privatniki imajo večinoma delavce na minimalcu, razliko pa jim izplačajo v kešu na roke. Enako s.p.-ji, da so manjše dajatve. Ko gredo v penzijo, pa jamrajo zaradi nizkih pokojnin.

  6. fperiskop Says:

    Nekaj osnovnega o primerjavi velikosti javnega sektorja med Slovenijo in Nemčijo je tukaj. Število zaposlenih in masa plač v javnem sektorju pa je tukaj.

  7. dronyx Says:

    @fperiskop: Zanimivi podatki! Pod javne službe gospodarskih dejavnosti mislim da bo potrebno dodati v bodoče še Javni zavod Postojnska jama, če seveda Postojnčanom uspe akcija zbiranja podpisov.

    Kar se tiče povprečja, se presenetljivo sploh nisem zmotil, čeprav sem napisal številko po občutku! Ministrstva in organi v sestavi naj bi imeli po tvojih podatkih 28002 zaposlena (ta številka mi sicer ni jasna, ker če šteješ tudi policijo in vojsko bi moralo biti zaposlenih precej več) za plače pa je šlo 52,3 mio EUR. To je dejansko okrog 1.800 bruto. Če pa pogledaš povprečje gasilcev, so pa na 1.700 bruto!

    Slovenski državni uradnik je v primerjavi z ameriškim zveznim uradnikom in celo v primerjavi z našimi gasilci očitno res navaden (pip).

  8. tajča Says:

    Ja, v zasebnem sektorju delaš (vsaj prva leta) pod ceno, potem se pa moraš borit za vsak evro. Šefi ponavadi nimajo dosti časa in so na eno uho gluhi, a moraš vztrajat in težit, da se pogovorimo in moraš še zagrozit, da greš. 🙂 No ja, mogoče si je bolje že prvo plačo trdo izpogajat?
    V javnem sektorju pa so plače vsaj nekako urejene.

    Me pa preseneča tole: Lukšič je zadnjič dejal (v intervjuju), da mu menda uradniki nočejo delat, kar jim naloži. Da se ne da, da ni izvedljivo, mu odgovarjajo. In se mora ukvarjat z njimi, jim razlagat in jih prepričevat, da naj vendar delajo. Čeprav, kot praviš, drOnyx, oni niso tam za odločanje.

  9. dronyx Says:

    @tajča: Stari uradniki te najprej podučijo, da na vhodu piše “pamet pusti zunaj” in če hočeš ostati kolikor toliko pri zdravi pameti, se tega reka držiš. Žal izkušnje tistih, ki so skušali razmišljati z lastno glavo, niso najbolj vzpodbudne in to verjetno zelo dobro vedo tudi Lukšičevi uradniki (temu se strokovno reče, da nisi “kompatibilen”). Na drugi strani je v gospodarstvu vendarle potrebno denar zaslužiti in če firma počne prevelike neumnosti, gre lahko preprosto tudi v prisilko ali stečaj, ne glede na to, kaj si o tem misli direktor ali kakšni politični opciji pripada. Ministrstvu se to ne more zgoditi, pa ne glede na to, kaj tam počnejo. Filozofija je čisto druga. There’s no risk bi rekel Burt Reynolds v filmu Deliverance.

  10. ervinator Says:

    Glede različnih podatkov o številu zaposlenih. Pravo število zaposlenih je po mojem mnenju objavljeno na e-upravi: http://e-uprava.gov.si/ispo/zaposleni/zacetna.ispo

    Pri Ajpesu je skupno število nižje iz vsaj enega razloga: v število niso vključeni tisti, ki jim nadomestilo plače (za bolniško in porodniško) ne plačuje delodajalec, ampak zdravstveno zavarovanje. Ali je to vsa razlika, pa ne vem.

    Tajča, vsak uradnik odloča v skladu s svojimi pristojnostmi. Lukšič je v bistvu hotel povedati, da se uradniki z različnimi izgovori upirajo njegovim odločitvam, zato da bi manj delali. Seveda je možna tudi razlaga, da Lukšič premalo pozna sistem in v resnici zahteva “kar nekaj”. Še najbolj verjetno pa Lukšič jamra zaradi tega, ker ni mogel prosto zaposlovati svojega kadra.

  11. dronyx Says:

    Jaz sem na lastne oči videl primer človeka, ki je prišel v državno upravo iz gospodarstva, kjer je imel pod sabo celo kopico ljudi in je bil odgovoren za velik sistem. Najprej se je zagnal, kaj vse je slabo in kako bo on to vse spremenil. Potem pa je počasi odkril Zakon o javnih naročilih in se je prijel za glavo, saj tisto, kar je bilo prej v firmi trivilano lahko in so ti opremo dobavili v parih dneh, je bilo tu skoraj neizvedljivo, ker je bilo prej potrebno sproducirati goro papirja, postavljati merila, odgovarjati na pritožbe na odgovore na pritožbe in tako dalje. Mislim da ni zdržal niti dve leti.

    Ob tem, da če v masi predpisov neko malenkost spregledaš, ti seveda nihče ne bo ščitil hrbta, ampak ti z veseljem nož zarijejo kot pri harakiriju. Tega Lukšič morda še ne pozna, ampak če bo kriza, mislim da ne bo kaj dosti razmišljal. Ve se, koga se prvo žrtvuje. 🙂

  12. tajča Says:

    Da da, razumem in se tudi spomnim, obojega.
    In ne gre le za to, koliko nizko plačo še preneseš ampak na drugi strani, koliko neumnosti in zaostalosti in duhamornosti preneseš. Nekaj napredka je potrebno, a po nepravih, oblikovnih spremembah, ki samo da so, ni nujno, da je delo kaj bolj zanimivo.

  13. stipe Says:

    narobe si se izrazil.
    javni uslužbenci so inkasanti.

  14. dronyx Says:

    @stipe: Nekateri so vsekakor tudi inkasanti. Ravno danes sem dobil od davkarije prisrčne pozdrave in položnico (po domače povedano oni hočejo od mene nek denar). Rok plačila 30 dni. In kaj naj? Na banko po premostitveni kredit. Ni druge.

  15. dronyx Says:

    V zvezi s tem zapisom bo morda komu zanimiv tudi podatek, v katerih dejavnostih so najbolje plačani kadri z visoko izobrazbo (članek Finance). Na vrhu seznama ni seveda nikakršnih uradnikov, kot si večina javnosti naivno predstavlja. Uradniki so s povprečjem pod 2000 € bruto daleč, daleč zadaj.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: