Denarja kot listja in trave

Človek je po moje nesramno bogat takrat, ko si želi kupiti vse, česar se dotakne. Take simptome opažam pri nekaterih Hollywoodskih zvezdnikih, pa še kom, ki ga je fortuna tako zasula s cekini, da je povsem izgubil stik z realnostjo in občutek za denar.

Recimo se pelješ parkrat na leto z letalom in se vprašaš, zakaj za vraga letiš s tujim avionom naokrog po svetu, ko pa vendar imaš denar in si bi lahko kupil lastno letalo, ter tako letel “na svojem”. Ali pa greš recimo vsako jutro v kavarno na kavo za 2 evra in se popraskaš, zakaj raje kavarne preprosto ne kupiš z gotovino in boš potem jutranje kavice v bistvu plačeval samemu sebi.  Ali pa greš recimo enkrat na leto ob najhujši vročini namočit noge v bazen in ti nikakor ni jasno, zakaj čofotaš po tuji mlakuži, ko bi vendar z lahkoto vse skupaj kupil z enim potegom mastercarda.

In prav takšne simptome opažam pri naši mladini, oziroma natančnejše pri študentski organizaciji univerze v Ljubljani (ŠOUL). Sem pa besedo organizacija zanalašč odebelil, ker se baje ta ista beseda organizacija pojavlja tudi v aferi Patria.

Mladinci so si zaželeli, da bi preprosto kar kupili mestno plažlo Laguna in klub Bachus! Razlog? Baje parkrat na leto tam organizirajo žurke in tako razmišljanje po moji definiciji že ustreza pojmu biti “nesramno bogat“.

Ker nekajkrat na leto organizirajo žurke, bi oni kupili Bachusa, ki je ocenjen na prek 3 milijone € in Laguno, pri kateri se omenja znesek 15 milijonov €.  Za študijo, če se jim to res splača, pa so baje že zagonili 40.000 €!

Glede Bachusa ne bom komentiral, jim pa lahko brezplačno povem, da mestna plaža Laguna nikdar ni vredna toliko denarja, oziroma dvomim, da je sploh vredna bistveno več kot je cena zemljišča.

Sam sem včasih igral dokaj redno badminton na Ježici in se spomnim, da so nekega dne vse skupaj zaprli in začeli rušiti športni kompleks, ker se je gradila mestna plaža Laguna, ostalo so pa nekaj prenavljali.

Ko so plažo odprli, sem bil prvo leto večkrat tam in prvo, kar mi je prišlo na misel, je bilo vprašanje, kako se nekomu splača investirati toliko denarja v tak vodni park, če ne gre za denar iz proračuna?

Namreč na naši zemljepisni širini traja poletje komaj kakšne tri mesece, od tega polovica časa pada dež ali pa je vreme kislo ter tako neprimerno za kopanje v zunanjih bazenih. Ves preostali čas je to očitno mrtva naložba, ki ne prinaša omembe vrednega denarja. Resda se Laguna trudi še z nekimi tečaji Salse in morda še s čim, ampak dvomim, da se da od tega dostojno živeti ostalih devet mesecev.

Dnevna karta je na Laguni zelo draga in 15 € na osebo si bo lahko privoščilo čedalje manj ljudi. V primeru štiričlanske družine je po moje bistveno bolj smiselno, da si privoščijo enodnevni izlet do obale, kot pa namakanje v bazenu, kjer je vodi primešan še urin in klor.

Sem se pa na Laguni enkrat skoraj utopil na njihovih podvodnih barskih stolih. Namreč ob enem izmed bazenov se nahaja šank in pod vodo so montirani nekakšni kovinski barski stoli. Ker sem bil nepazljiv, sem se z nogo zataknil za rob stola in padel v vodo, kjer je malo manjkalo, da si ob padcu nisem zlomil noge. Sem pa potreboval kar nekaj časa, da sem se rešil iz te podvodne pasti. Če bo imel nekdo res smolo, se na tistih stolih z lahkoto utopi.

Torej ali je  mestna plaža Laguna vredna 15 milijonov €? Ne se hecat.

Ampak to niti ni bistveno vprašanje. Bolj bistveno vprašanje je, zakaj država še vedno dopušča takšno bogatenje in razmetavanje denarja na račun dela študentov?

Advertisements

10 Responses to “Denarja kot listja in trave”

  1. Dajana Says:

    Ne vem zakaj in ti ne znam odgovorit na to zadnje vprašanje. Ni moj problem. Rajši pa bi imela tisto varianto iz začetka tvojega pisanja… da imaš toliko denarja, da kupiš raje kavarno kot kavico. Yes. Yes. In sicer poleg šole v Šiški, kjer itak ni nobene kavarne… ne vem, če je v Ljubljani sploh kakšna vredna tega imena… Taka velikanska, s časopisi za čitat, kjer je ob večerih muzika v živo… Zraven hočem imeti hišo in velik vrt za otroke. 😉 Prosim, še letos! 😉

  2. dronyx Says:

    Dajana, to pri tebi je miselnost zmagovalcev! Če je želja res iskrena, se ti bo uresničila. Za to poskrbi Vesolje. 🙂

  3. Poslušalka Says:

    Glede študentarije ne vem, me je pa ta zapis spomnil na slovenski primer za ponazoritev izraza “nesramno bogat”. V obdobju pred pogromom nad tajkuni je bila jutranja gostja na Valu 202 gospa Nada Klemenčič. In srečneži, ki imamo na poti v službo radio prižgan zaradi prometnih obvestil, smo lahko uživali v njenem pogovoru s prijazno radijsko voditeljico. Gospa Klemenčič nam je razložila, da ni lepo biti bogat, ker če imaš v lasti nekaj nepremičnin, moraš zanje tudi skrbeti in je to res naporno… 😯 Najbrž je odveč omenjati, da bi jo sama z veseljem rešila teh skrbi in posvojila eno od njenih bremen, da se mi ne bi bilo treba z avtom voziti v službo in poslušati teh nebuloz… 😕

  4. chef Says:

    Jaz pa verjamem, da je z desetimi nepremičninami več dela kot z eno.

  5. Dinozaver Says:

    Chef, pri desetih nepremičninah si verjetno že lahko omisliš upravnika in potem ima on delo z njimi. Razen če nisi skrajno varčen in si delo naložiš kar sam. Vsekakor pa nekaj stane, ja. In prinaša odgovornost, ja. Zato pa ni prav, če so premožnejši davčno diskriminirani in to…

    Ampak tale novica o ŠOUL investicijah menda ni potrjena, ali pač?

  6. smoger Says:

    Bolj bistveno vprašanje je, zakaj država še vedno dopušča takšno bogatenje in razmetavanje denarja na račun dela študentov?

    Zato ker živimo v Sloveniji.

  7. dronyx Says:

    Vsaka nepotrebna premičnina ali nepremičnina je lahko ogromen strošek. Si kupiš jadrnico in plačuješ privez, redni servis, pleskanje, ko jo razbije neurje pa te čaka generalni remont. Če kupiš letalo, plačuješ najem hangarja, pilote, mehanike, certifikate… Samo poglejte, koliko dela in težav imamo z enim navadnim Falconom, pri čemer si tako letalce v tujini umisli vsak šef bolje stoječe firme, tu pa cela država ni v stanju vzdrževat enega manjšega frčoplana biznis klase.

    @Dinozaver: Potrjeno je, da se je ŠOUL zanimal za nakup in da je plačal študijo. Koliko jih je študija dejansko stala, pa nočejo zaupati, ker očitno poraba denarja študentske organizacije ni informacija javnega značaja.

  8. rockstar1707 Says:

    ŠOU po mojem sodi približno v isto kategorijo kot “neprofitne” dobrodelne organizacije tipa Rdeči Križ. Zraven jim najbrž lahko prilepimo še večino študentskih servisov. In potem se spomnim še vseh “študentov-politikov” na fakulteti, pa mi je jasno zakaj se vsi tako borijo proti uvedbi novega zakona o malem (ali študentskem delu).

  9. chef Says:

    @Dinozaver: Menda ne misliš, da gre upravnikom kar slepo zaupati?

  10. Dinozaver Says:

    Chef, če ga dobro plačaš, potem verjetno lahko zamižiš na eno oko.

    Onyx, OK, vdam se. Moje predstave o študentih so očitno povsem zastarele in takile posli so mi precej nepredstavljivi. Če je ŠOUL krona študentske populacije, potem si vsi skupaj zaslužijo ne samo subvencionirane prehrane, ampak tudi zlato uro in pohvalo.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: