Kam so gradbinci skrili zaslužke?

Do naših velikih gradbincev jaz ne čutim prav nikakršne naklonjenosti.

Še do pred leta dni so morali služiti naravnost ogromne denarje na izgradnji nepremičnin, saj so na eni strani kupce uspeli prepričati, da je v Ljubljani kvadratni meter novogradnje res vreden 3000 € ali celo še več, pa čeprav so oni morda izgradili isti kvadratni meter za samo 800 €!

Na drugi strani so tudi v tistih zlatih časih gradbeništva večinoma tuje delavce plačevali sramotno nizko! 350 € plače, plus 150 € za streho nad glavo, ki pa jih dobi večina gradbincev zvito nazaj tako, da sodobnemu sužnju prijazno ponudi prenočišče, oziroma bolje rečeno smrdljivo luknjo, ki bolj spominja na kakšno ladijsko kabino. Tako je bilo pred leti in povsem enako je danes. Ne glede na to, ali smo sredi krize ali konjunkture, za delavca je vedno kriza!

Mi pa ob vsem tem ena zadeva še vedno nikakor ne gre v glavo.

Namreč še do pred leta dni je gradbinec (bolje rečeno investitor) v Ljubljani na vsak kvadratni meter zaslužil lahko tudi tja do 2000 € čistega profita in stanovanja v tistih časih so se praktično razprodala vnaprej, ker so bili ljudje prepričani, da je investicija v stanovanje naložba, ki ne more izgubiti na vrednosti in je vsaka cena sprejemljiva.

Pričakoval bi, da se bodo veliki gradbinci obnašali podobno, kot mali nepremičninski investitorji, ki so iz profita pri izgradnji enega stanovanja financirali izgradnjo dveh drugih. Jaz sem govoril z enim takim malim podjetnikom, ki je pustil službo in začel še sam v okolici odkupovati na veliko zemljišča in graditi dvojčke, trojčke, četverčke. Ta mega piramidna igra je ves ta čas čudovito delovala, ker se je pri vsakem dokončanem projektu zaslužilo prek 100 %, če le nisi bil popolni bedak in zidarje iz juga plačeval po 5000 € neto.

Če bi po tej logiki gradili tudi veliki, kot je (bil) recimo Vegrad, ni logično, zakaj je morala NLB financirati praktično celotno izgradnjo Celovških dvorov s kreditom? Ob takih zaslužkih, kot so jih dosegali v preteklosti, bi pričakoval, da potrebujejo morda samo še minimalni kredit v višini parih odstotkov investicije, ostalo pa financirajo s pomočjo zaslužkov iz “dobrega dela preteklih let”.

Nekateri so me poskušali celo prepričati, da je NLB dal kredit za Celovške dvore v višini skupne oglaševane cene stanovanj, kar se mi zdi pa sploh neumnost, saj verjetno gradbenik potrebuje denar samo za financiranje izgradnje, torej nakup zemljišča, komunalno ureditev, projektiranje, material, plačilo delavcem in ekonomski propagando (jumbo plakate), medtem ko za bodoči profit kredita pa res ne potrebujejo! In po moji grobi oceni neto cena izgradnje kvadratnega metra človeškega kokošnjaka, stisnjenega med dve najbolj prometni cesti, kot so tudi Celovški dvori, nikakor ne more presegati 1000 €! Če jim za tak denar ne uspe zgraditi takega betonskega geta, potem naj takoj opustijo vsako upanje in se začnejo ukvarjati raje z vzrejo pasemskih psov z rodovnikom.

Pa nikakor ni samo Vegrad tisti, ki so mu očitno čudežno izginili vsi zaslužki iz zlatega obdobja gradbeništva in ni privarčeval ničesar od takrat!

Saj drugače niti teoretično ne bi bilo možno, da bi “izpostavljenost” naših bank zaradi financiranja nepremičnin za trg dosegala fantastičnih 5 milijard evrov.

Preberi še:
Mešalci betona in megle
V Mostecu ne marajo otrok
Poslovnih prostorov kolikor hočeš

8 Responses to “Kam so gradbinci skrili zaslužke?”

  1. rockstar1707 Says:

    Mislim, da sem pred dnevi nekje na SiOLu zasledil dober komentar na to vprašanje (torej kam je izginil ta denar): na skrite bančne račune v tujini. Skrbi me, da resnica ni daleč proč.

  2. dronyx Says:

    Jaz sem bral na forumu Financ špekulacije, da naj bi šel ta denar za “lastninska preoblikovanja”, torej gradbeniške tajkunske zgodbe. Ampak o tem očitno nihče ne govori na glas.

    Pri nas novinarji očitno samo povzemajo agencijske novice ali pa citirajo eden drugega, medtem ko nekatere zgodbe enostavno ostanejo prezrte. Ampak mene pa kljub temu zanima, kam so izginili dobički, ki so morali iti tudi v milijarde €, tako kot sedaj krediti? Samo da v primeru dobičkov na srečo ne bo potrebna sanacija s strani davkoplačevalcev, medtem ko se za banke bojim, da se bo ponovila že videna zgodba.

  3. suum Says:

    Ja, točno tako je, kot si ugotovil v prispevku in si odgovoril pod 2. Očitno je, da so bili, ne “stari fantje”, ampak druga generacija tranzicijskih direktorjev tako požrešni, da dobičke sploh niso izkoristili za akumulacijo in razvoj, ampak izključno za pri(h)vatizacijo. Ker so začeli iz 0% deležev, so kljub bajnim dobičkom potrebovali še bančna posojila, ta pa so posledično rabili tudi za investicije. Ker je šlo v veliki meri za prijateljske naveze med voditelji raznih firm in bank, so se krediti, ob zapadlosti reprogramirali.

    Pa tudi sicer banke, ki bi nesolventnemu posamezniku hitro plenile premoženje, niso bile pripravljene na zaseg premoženja firm, spomni se le tragikomedije s Pomurkinim mesom.

    In zaradi vsega tega imamo situacijo, ko gradbena podjetja nikakor nočejo zniževati cen novih stanovanj, kljub nelikvidnosti. Zakaj le, če pa so jih doslej ščitile banke? Morda se bo sedaj, ko so že vse malhe izpraznjene, kaj spremenilo, a bojim se, da je že prepozno.

    Tako, da sedaj propadajo tudi pred kratkim zelo perspektivne firme, banke pa bomo morali, tako izgleda, ponovno reševati davkoplačevalci. Samo ne vem kako, kajti računi so vse višji, davkoplačevalcev pa je vse manj.

  4. fperiskop Says:

    Vsa našteta podjetja so doživela menedžerski prevzem: SCT, Vegrad, Primorje Ajdovščina, Kraški zidar, Gradis skupina G. Menedžerski prevzemi se pri nas in po svetu delajo tako, da prevzemnik iz prevzetega podjetja iztisne čim več denarja za poplačevanje svojih kreditov, ki so mu jih banke podelile za prevzem.

  5. KREN Says:

    Pri ceni za Celovške dvore si mal visoko udaril – uspeli so jih naredit za 700 EUR, zdaj nas pa bašejo z “bajnimi” popusti na 2000 EUR na kvadrat 😉

  6. fperiskop Says:

    Glede bank: seveda so v preteklosti posojale veliko denarja sumljivim projektov brez zadostnega zavarovanja. Nekaj tega je že pripoznanega (opravljene slabitve, npr. Istrabenz), nekaj še ne. Banka želi optimistično gledati na položaj plačilno sposobnost svojega klienta, dokler se le da oziroma dokler je realnost (ali revizor) ne prisili v realnejšo oceno. To smo lepo videli v primeru Infond Holdinga. Torej, bankam seveda je v interesu, da cene nepremičnin ne padejo, vendar nimajo moči ali denarja, da bi temu pomagale (se postavile na nakupno stran).

    Nevarnost, da se zlobira nova sanacija državnih bank z našim denarjem, se mi zdi dokaj realna. Prva dokapitalizacija z državnim denarjem je že bila opravljena, v decembru za NKBM.

  7. dronyx Says:

    Jap, naše banke očitno niso Microsoft. Nekje na spletu sem prebral, da je Microsoft v nekaj letih porabil okoli 115 milijard dolarjev za odkupe lastnih delnic in vzdrževanjem njihove vrednosti na borzi!

    Pri nas se pa v primeru bank temu reče strokovno dokapitalizacija davkoplačevalcev, ki se potem prekvalificira morda v sanacijo.

  8. fperiskop Says:

    Še tole: z dokapitalizacijo kot tako ni nič narobe, če je opravljena po realni ceni delnice. Če pa je opravljena po nerealno visoki ceni, ki je nezanimiva za vse ostale delničarje, razen za državo, potem gre za nateg davkoplačevalcev oziroma mini bailout.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: