Intervju za službo

Po končanem faksu sem zamenjal kar nekaj zaposlitev ter se tako udeležil tudi nekaj intervjujev za službo. V bistvu sem opazil v praksi nekako tri tipe zaposlitvenih intervjujev.

Prvi tip je za kandidata najboljši in to je, da te delodajalec samo formalno povabi na razgovor, kjer ti sporoči veselo novico, da si med vsemi kandidati za njih najprimernejši in tako dobiš službo praktično brez boja. To se je meni zgodilo dvakrat, enkrat pa sem imel tako visoke zveze, da sploh ni bilo protikandidata.

Drugi tip je meni osebno najbolj antipatičen in pri takem intervjuju te sprašuje neka ostarela kadrovnica, tik pred penzijo, bolj ali manj same neumnosti. Recimo tako tipično vprašanje se glasi, če gori stavba, v kateri se slučajno nahajajo direktor podjetja, tvoj najtesnejši sodelavec in mati z dojenčkom, koga boš rešil?

Žiga Mahkovec, ki je eden izmed 20.000 zaposlenih v Googlu in edini Slovenec, ki dela za Googla v ZDA, je v svojem odličnem  predavanju o tem spletnem velikanu (ogled posnetka predavanja toplo priporočam, ker je zelo poučen!) tudi omenil eno tako zanimivo vprašanje iz intervjujev in sicer, zakaj so pokrovi za kanalizacijo okrogli (angleško manhole covers).

To je zame še eno skrajno butasto vprašanje. Seveda lahko o tem na dolgo in široko filozofiraš, zakaj je krog za to najprimernejši in po možnost končaš pri fraktalih, ampak če uporabiš kar googla in poiščeš slike na ključno besedo manhole cover ugotoviš, da obstajajo tudi kvadratni, trikotni in trapezasti pokrovi.

V to skupino intervjujev potem sodijo še taki, kjer vprašanja niso tako butasta (recimo katere so vaše največje prednosti in slabosti? zakaj ste se prijavili na razpis? kakšne cilje imate?), je pa vprašanje, kaj si z odgovori kadroviki lahko sploh pomagajo? Namreč kandidati na taka vprašanja ponavadi ne odgovarjajo tako, kot oni zares razmišljajo, ampak odgovorijo tako, kot oni mislijo, da pričakuje delodajalec oziroma kaj naj bi bilo njim všeč. Seveda če iščejo vodjo neke ekipe, ne boš odgovoril, da si najraje sam v sobi in te prisotnost ljudi okrog tebe nasploh zelo moti.

Jaz sem bil na enem takšnem intervjuju in sem po kakšne pol ure izpraševanja zašvical ful, ker sem moral za ta čas postati druga oseba in blefirati, pri tem pa paziti, da ne padem v protislovja, ker nekatera vprašanja so namenjena ravno odkrivanju tega. V nekem trenutku bi najraje zakričal…lažem, lažem, nič od tega ni res. To nisem jaz!

Tretja skupina intervjujev pa so po mojih izkušnjah razna IQ testiranja, kjer dobiš pole in rešuješ probleme. Na tak “intervju” sem nabasal takoj po faksu, ko sem še iskal pripravništvo in sem se javil na razpis Leka za delovno mesto s področja, ki sem ga študiral (procesna avtomatika). Zbrali smo se zjutraj okrog osme ure v neki sejni sobi, kjer nas je bilo kakšnih 20 ali morda še več kandidatov. Test je izgledal tako, da je neka gospa delila pole IQ testa in si imel določen čas za reševanje, potem pa je spet prišla nova pola. Od osmih do dvanajstih nepretrgoma, brez odmora, da bi lahko skočil na WC ali se popraskal po riti. Reševanje takih testov sicer meni ni problem in dosežem ponavadi solidne rezultate, ampak takrat sem jih imel pa po štirih urah dovolj, ker sem se počutil kot kakšna opica, ki jo testirajo za pot na Luno. Ob dvanajstih sem tako vstal, se gospe lepo zahvali za sodelovanje in odšel. Si pa upam staviti, da če bi se s tisto kadrovnico v IQ testu pomerili tam prisotni kandidati, jo naščijejo vsi sigurno vsaj za kakšnih 20 ali več točk in to brez da možgane pretirano obremenijo. V devetdesetih letih preprosto nisi mogel diplomirati na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo z IQ 50 ali manj in za to je poskrbel če drug ne profesor Slivnik.

Ob takem idiotizmu sem se vprašal, kaj je sploh smisel tega?

Ali je sploh smiselno na takem testu pokazati vse, kar znaš in se izkaže, do sodiš nekam v menso, ali tik pod vrh, potem pa teste dobi v roke tvoj bodoči potencialni šef in ga seveda blazno zaskrbi, da tako brihtnega delavca pa res ne potrebuje, ker ga boš zelo verjetno osmešil in zavzel njegov z ritolizništvom težko prigaran položaj? Torej koliko “na polno” sploh reševati takšne teste? In nenazadnje, ali je kdo pripravljen požreti ponos in namesto za IQ 130 rešiti test za IQ 90, da bo bodoči šef zadovoljen?

Sem pa pred leti na cesti slučajno srečal bivšo sodelavko, ki se je zaposlila v nekem velikem slovenskem podjetju kot kadrovik. In pogovor je nanesel tudi na to, kako izbirajo kandidate. Povedala mi je, da se za zahtevnejša delovna mesta praviloma rešuje IQ teste in to firmo stane, ker teste prispeva neka druga, zunanja firma, ki se ukvarja samo s takimi testiranji. Med vrsticami pa je še priznala, da ima to firmo pa njena kolegica oziroma najina bivša sodelavka!?

Pa sva rešila tako še misterijo IQ testov. Ob tem, da danes rezultate IQ testov ne ugotavljajo več ročno, ampak samo spustijo čez računalniški skener.

Advertisements

23 Responses to “Intervju za službo”

  1. kekez Says:

    Zanimive izkušnje.
    Nikoli nisem bil na intervjuju za službo. Vedno je služba iskala mene. Ponudb je bilo vedno dovolj. Zato sploh ne vem, kako bi tak itervju izgledal. Sem bil pa kar nekajkrat na nasprotni strani mize, kot izpraševalec. Nekateri res kar zašvicajo (zakaj le?), drugi so čisto flegmatični.

    IQ teste sem reševal, ko sem se prijavljal v tečaj za en hobi. Prišel nas je testirat psiholog iz zelo znane večje slovenske firme. Ni vrag, ko je prišel naslednjič z rezultati, me je povabil na razgovor na 4 oči in …

    … me (spet še en) na vsak način hotel zvabiti v službo v njihovo firmo. 🙂
    V bistvu me ni mikalo in tudi kasneje se je izkazalo, da je bila (tudi ta) odklonitev pravilna.

    No, saj tudi jaz kar pogosto žicam ljudi, če bi prišli v naše podjetje in dobim tudi kar dosti zavrnitev.

  2. DJ Says:

    Jaz sem imel veckrat obcutek, da kadrovske sluzbe v veliko firmah zivijo v enem svojem svetu. 🙂 Drugace pa je res zaposlovanje vcasih velika loterija na obeh straneh (delodajalci in delojemalci).
    Ampak “če gori stavba, v kateri se slučajno nahajajo direktor podjetja, tvoj najtesnejši sodelavec in mati z dojenčkom, koga boš rešil?”? A je bilo to samo sarkasticno misljeno ali so res kje imeli to vprasanje? Verjetno bi bil “pravilen” odgovor “Tezko kogarkoli od navedenih, ker sem pri stranki na zelo pomembnem sestanku”. ;-D

  3. dronyx Says:

    @DJ: Vprašanje je mišljeno sarkastično, sem pa bral po raznih forumih, kakšne vse vprašanja so kandidati dobili na razgovorih za službo in res niso daleč za tem. Evo še ene par idej za intervju. Po moje bi jaz v tem poklicu naravnost blestel.

  4. kekez Says:

    Iz navedenega linka:
    If you were a Star Trek® [or Star Wars® ] character, which one would it be?

    Jaz bi bil dvodimenzionalno fotonsko bitje 🙂 🙂
    (iz ene epizode StarTreka)

  5. dronyx Says:

    Tole vprašanje je meni všeč: “Do you ever abuse alcohol or drugs?”
    No, they abuse me.

    Tole je tudi vrhunsko: “You are in a room with the Prince of Darkness, a spoon and an ice cube – what do you do?”

    Samo na to vprašanje še ne vem pametnega odgovora, ker mi v enačbi nastopa ena neznanka preveč. Who the fuck is ice cube?

  6. Karmen Says:

    Slivnik je bil kul, Poberaj je bil pa hud, ja.

    Kar se testov tiče, v moji zadnji službi je postopek izbiranja kandidatov precej zapleten. No, zdaj, ko delam tu, pa sem že velikokrat pomislila, kako dobro je, da so moji sodelavci pametni ljudje

  7. dronyx Says:

    Kar se tiče pametnih ljudi okrog sebe je zanesljivo Google kar pravo mesto, kjer to lahko pričakuješ. Vsaj kar se tiče programerjev. Če sem pravilno razumel, tam v bistvu šefi ne igrajo neke blazno pomembne vloge in šefi tudi ne odločajo o napredovanju. Tebe ocenjujejo tvoji sodelavci in ti njih, kar je potem podlaga za napredovanje. Je pa vprašanje, če bi si želel v takem blazno tekmovalnem okolju res delati? Ko si mlad verjetno da, kasneje pa dvomim. Njihov sistem je res doteran, se mi pa zdi, da se tak sistem obnese samo, če imaš v kolektivu pretežno zaposlene samo visoko ambiciozne genije. Tega se po moje ne da enostavno skopirati drugam.

  8. kekez Says:

    Slivnika jaz nisem imel čast spoznati. Pa saj sta (Savo) Poberaj in Železnov tudi dovolj prebirala po strokovni plati, pa še Pozne in Štukovnik po kakšni drugi.

    V našem podjetju smo očitno še korak pred Guglom. Pri nas nihče ne odloča o napredovanju razen vsakega posameznika zase. Kot se izkažeš, tja se umestiš. Šefov nimamo, ker imamo mrežno organizacijsko strukturo.
    Za izračun plače imamo kar matematično formulo in vsak ve koliko bo dobil in kaj bi moral narediti, da bi dobil več (ali manj).

  9. sheehs Says:

    Iq testov se v večini ne daje v selekcijske namene, ker je inteligenčni kvocient kot tak zelo široka in manj uporabna informacija za ta namen (da ne omenjam, kako zelo neenotno definirana…). V končni fazi se že iz samega CV-ja vidi, ali ima nekdo povprečne sposobnosti šolanja in s tem izkušenj, za kakšne nadpovprečne uspehe na področju inteligentnosti kot celotne spremenljivke pa po večini ni potrebe.

    Ponavadi so testi sestavljeni iz testov sposobnosti, morda kakšnih logičnih reševanj in včasih spominskih sposobnosti, predvsem pa poklicnih interesov, vodstvenih sposobnosti, motivacije, vrednot, timskih vlog in predvsem testov osebnosti. To so informacije, ki pri selekciji v največji meri pridejo prav. Seveda je odvisno od delovnega mesta, kaj točno kandidat rešuje, ampak v splošnem je to to… Ima pa vse svoj smisel. Testi, intervjuji pa tudi tisti manhole covers ni iz trte zvit 😀

    Pozdrav!

  10. dronyx Says:

    Jaz nikakor nočem podcenjevati dela kadrovikov in zmanjševati odgovornosti, ki jo imajo pri izbiri kadrov. Nenazadnje za veliko firm, ki ne prodajajo samo pridnih rok, pomenijo kadri po moje daleč največji kapital!

    Je pa v IT poslu zadeva malo specifična. Namreč za večino delovnih mest tu štejejo predvsem konkretna znanja in izkušnje. Firmi ne pomeni veliko, če imam jaz IQ 160, nisem pa nikdar programiral v PHP, pojma nimam o mySQL DBA in tako dalje. Definitivno se jim bolj splača vzeti nekoga z IQ 110, ki vse te izkušnje ima in ima tudi konkretne reference ter tako lahko na projektu začne samostojno delati že jutri, kot pa vzeti mene, pa se bom prvo leto učil na napakah in bo mojo plačo moral dejansko zaslužiti nekdo drug.

    Poleg tega imam jaz lahko IQ 160 in teste briljantno rešim, ampak kaj to pomaga delodajalcu, če pa sem po naravi len kolerik, ki razbije vsak kolektiv, ki ga vzame v svojo sredino? Menda ja boš raje vzel tipa z IQ 110, ki je delaven, marljiv, prijazen…(in nimam IQ 160, da mi ne bi poštnega predala slučajno zasuli s ponudbami za službo).

    Zato je v IT poslu danes običajna praksa ta, da se ozreš okrog sebe in ukradeš kader konkurenci, brez da izvajaš hokus pokus s testiranji. Saj kaj pa je drugega naredil Google v primeru Žiga Mahkovca? Opazili so njegovo delo pri nas in ga povabili na razgovor k njim. So simple. Ker so očitno ocenili, da je potencial, je dobil ponudbo, ki jo ni mogel zavrniti. Vendar njega so šolali slovenski davkoplačevalci (mislim da je končal FRI), prve korake je naredil v slovenskih firmah, kjer so verjetno tudi nekaj denarja vložili v razvoj njegove kariere, ampak potem pride nekdo, ki ima denar in očitno zelo sposobnega človeka odpelje k sebi (v tem ne vidim jaz nič slabega, saj smo vsi otroci človeštva in normalno je, da sposobne brihtne glave difundirajo tja, kjer so boljši pogoji).

    Tako se danes dela na tem področju in to je, kakor jaz od zunaj opažam, stalna praksa. Dvomim, da v slovenskih IT podjetjih igrajo odločilno vlogo kadroviki s svojimi eksperimenti! Ti kot delodajalec moraš danes v iskanju najboljših kadrov dejansko biti tudi v vlogi lovca na kadre (job hunter), biti vedno na preži in delati prve korake. Ne pa objaviti v Delu razpis čez celo stran in pregledovati 150 prispelih ponudb. Za to si lahko vzameš ogromno časa, pa še težko bo neka kadrovica pri 50 letih odkrila vse bleferje, ki napišejo v enem stavku da obvladajo Photoshop, C++, PHP, Python, Oracle DBA, konfiguracijo firewallov, varnost omrežji, load balancing in še kakšnih sto reči, za večino katerih so samo nekje slišali ali prebrali.

    …….

    Ne štekam pa, kje so guruji kadrovskega managmenta našli ravno kanalizacijske jaške? Saj dobro vprašanje bi bilo že tudi to, zakaj so posode običajno okrogle in ne štirioglate. Jaz bi tu odgovoril, da lažje mešaš v krogu, kot po obodu kvadrata, kjer gre za odsekane gibe.

  11. Dajana Says:

    Vau!!!! Hvala ti za to. Pa za predavanje Mahkovca! 😉

  12. kekez Says:

    Morda so posode okrogle tudi zato, ker se jim tako reče (vsaj nekaterim). Doma imamo večinoma krožnike, čeprav sem ravno jaz pred kratkim kupil kvadratnike. 🙂

    Začuda me v trgovini niso razumeli, potem pa le pogruntali, da želim kvadratne krožnike. In potem smo spet pri ponoči bo sončno, rdečem črnilu, aluminijasti jeklenki in plastični steklenici…

  13. dronyx Says:

    @kekez: Če imaš doma morda električno steklokeramično ploščo boš opazil, da je prednost kroga tudi v lažji poravnavi posode z mestom, ki seva toploto. Če bi šlo recimo za kvadratne posode in kvadratne plošče, bi moral dosti bolj paziti, da jo pravilno namestiš in ne gre preveč energije mimo v zrak.

    Drugače imam tudi jaz doma nek set črno rdečih krožnikov, ki so bolj kvadratasti, kot okrogli.

  14. sheehs Says:

    Res je. Headhunting se temu dandanes rado reče in tega je čedalje več.. Čeprav morda za podjetja predstavlja to grožnjo, da jim bodo vzeli dober kader, pa je vseeno še en razlog več, da se za njih toliko bolj potrudijo in jim ponudijo dobre delovne pogoje. Mene vsakič znova fascinira, kako lepo znajo za “googlovce” poskrbeti – od vzdušja, do prostega časa, prehrane in prevoza. Težko bo kdo njim “ukradel” kader:).

    Kar se pa tiče kanalizacijskih jaškov, je pa prav nenavadnost vprašanja tista, ki spodbuja k inovativnim/ustvarjalnim odgovorom. Le-te namreč želijo. (posode so preveč običajne;))

    Lp

  15. ervinator Says:

    Tretja skupina intervjujev ni samo testiranje IQ-ja, ampak testu šele sledi pravi intervju za zaposlitev.

    Zanimiva skupina so tudi testiranja v javni upravi. Nekateri so že zgoraj opisano psihološko testiranje osebnosti, nekateri pa preverjajo znanje s specifičnega delovnega področja. Me prav zanima, kako smiselno se je prijaviti na te strokovne teste – glede na to, da zunanjim kandidatom pred testom ne dajo uporabnih navodil. Povsem drugače kot v testih za evrokrate (ki preverjajo funkcionalno pismenost IN strokovno poznavanje področja), pri katerih lahko iz opisa precej dobro predvidiš, kaj pričakujejo od kandidatov.

  16. rockstar1707 Says:

    Akhm, je mogoče kdo pomislil, da so posode okrogle zato, ker je najlažje in najcenejše narediti takšno obliko (narejene so namreč večinoma z globokim vlekom, kar je nekaj podobnega kot “štancanje”). Najbrž so tudi pokrovi za jaške iz istega razloga okrogli. Sicer so res večinoma liti, vendar je tudi za kalup potrebno narediti orodje. In vsakemu, ki se vsaj približno razume na te stvari, je jasno, da je izdelava okroglih oblik v večini primerov dosti lažja (= dosti cenejša) kot kvadratnih… Dvomim, da je tukaj v ozadju kakšna bolj poglobljena razlaga.

  17. chef Says:

    Še sreča, da za moj poklic zadostuje dober blef.

  18. dronyx Says:

    @sheehs: Kar se tiče Googla je njihovo delovno okolje znano in tudi način dela je znan, tako da to sigurno ni patentirano in ga lahko kdorkoli posnema, če hoče.

  19. Shirley Valentine Says:

    Heh, posode so okrogle simpl zato, ker se na ta način porabi najmanj materiala (krog ima najmanjši obseg pri enaki površini, analogno ima valjasta posoda največji volumen; večina piskrov, če si jih dobro ogledate, ima tudi kvadraten presek – iz istega razloga).

  20. dronyx Says:

    @rockstar1707 in Shirley Valentine: Ne bi se strinjal s tako razlago. Če štancaš kroge iz pločevine, je odpadka bistveno več, kot pa če delaš kvadrate, kjer ga praktično ni. Saj to baje učijo otroke že v nekaterih naprednejših vrtcih.

  21. rockstar1707 Says:

    @dronyx

    To je sicer res, samo težava je v tem, da je v izdelava kvadratnih oblik z globokim vlekom nekajkrat zahtevnejša kot izdelava okroglih oblik. Če ne verjameš, poskusi v tanko plast plastelina vtisniti “kinder jajček” in neko kocko. Obstaja zelo velika verjetnost, da se ti bo pri kocki na robovih plastelin strgal. In verjemi, da to ni ravno trivialen problem. Ne da se ga ne da rešiti, samo vse skupaj postane precej dražje. Če bi bil tisti odpadek edini problem, bi najbrž vsi že dolgo delali le kvadratne posode. Sicer si pa pred časom pisal o “KISS” sistemu. Zakaj bi komplicirali, če ni potrebno…

    Drug razlog v prid okrogli posodi pa najbrž pozna vsak, ki je kdaj pomival posodo. S tem da se strojno pomivanje kar se tega tiče, najbrž ne razlikuje kaj dosti oz. so verjetno ostri robovi tam še večji problem za izpiranje umazanije…

  22. tajča Says:

    @kekez Nekateri zašvicajo, ker padajo iz upanja v razočaranje in se že sprašujejo, če ne bi bilo že lažje kar mirno obupat. Te vzpone in padce pa spremlja dolgočasno pisanje prošenj, ki je skoraj edina oblika iskanja zaposlitve, in neskončno čakanje na odgovor, če pride. Seveda je lažje, če ti je to prihranjeno, po drugi strani pa s tako izkušnjo razumeš, kako je. In spoznač ljudi, kako se obnašajo, ko so v poziciji močnejšega.

    Le kaj je hotel zbezat delodajalec iz mene, ko sem dobila med vprašanji na listu nekaj takega (na razpisu za inženirja): “Opišite, kako poteka vaš običajen dan.” Jaz mu nisem odgovorila. Saj kak integral bi šlo, ampak tle pa jaz odpovem. Še danes ne vem, a naj štejem to pod pred-mobing ali pretirana radovednost. Svašta.

    @dronyx Ta krog je po moje zaradi piva, ne zaradi odvodov.

  23. dronyx Says:

    @tajča, ti bi tistemu tipu od delodajalca samo rekla, da na običajni dan greš s takimi luštnimi fantki kot je on na večerjo z zajtrkom. Služba bi bila zanesljivo tvoja.

    Mora pa biti res živa jeba, če danes iščeš službo in greš na sto prvo IQ testiranje, ki traja 4 ure. Jaz upam, da lahko pri kakšni firmi to opraviš samo enkrat in potem prilagaš kopije testa ali samo certifikat o doseženem IQ k prošnjam za zaposlitev. Je pa čuda razpisov žal navaden blef, ki je dostikrat tudi zakonsko predpisan, tako da v teh primerih kandidatom samo kradejo denar in čas. Temu bi moral nekdo stopiti na prste, saj nenazadnje tako tudi nezaposlene demoralizirajo, ker dobijo napačen vtis, da so zanič, pa čeprav na večini razpisov niso imeli niti teoretičnih možnosti.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: