Abstiniram skupaj s Karitas (prvi dan)

Letos sem se odločil, da kot anonimni alkoholik pristopim k akciji, ki jo pripravlja Slovenska Karitas skupaj s še nekaterimi somišljeniki in v kateri naj bi se odpovedal alkoholu za 40 dni (od 17. februarja do 3. aprila). Organizatorji akcije želijo tako opozoriti na posledice prekomernega uživanja alkohola ter izražajo solidarnost z vsemi, ki trpimo zaradi alkohola.

Jaz želim z udeležbo na tej akciji predvsem preizkusiti moč duha nad šibkostjo telesa, oziroma si odgovoriti na vprašanje, ali lahko zavestno odtegnem za 40 dni telesu nekaj, kar moje telo potrebuje praktično dnevno za kolikor toliko normalno delovanje.

Danes zjutraj sem bil že prvič na hudi preizkušnji in samo trenutek nepazljivosti bi bil dovolj, da akcija pri meni pade v vodo, še preden se dobro začne.

Vsako jutro si običajno pripravim Tekane planinski čaj (reklamira ga neka znana smučarka, čeprav se imena sedajle ne spomnim). Ker pa sam čaj nima nekega omembe vrednega okusa, to neprijetnost rešim s kakšnim decilitrom ruma. In ko danes zjutraj rutinsko sežem po steklenici ruma, me spreleti srh. Neee! Abstinenca doktor, abstinenca!

Ker ne bi rad že prvi dan pogorel na celi črti sem rum lepo pospravil nazaj v hladilnik in spil samo čaj. Okusa pa skoraj nisem prepoznal, ker čaj brez alkohola skoraj nikdar ne pijem in mi ni čisto jasno, zakaj bi to kdo sploh počel? Razen seveda, če ne gre spet za preizkus moči duha nad telesom!

Ampak skušnjave prvega dne se tu še ne končajo.

Sodelavcu pomagam izpolniti neke tabele in po elektronski pošti mi sporoči, da je tole pa vredno vsaj enega pira. Jaz brez da preveč razmišljam že takoj začnem pisati odgovor, v katerem predlagam prvi možni termin, ko se mi lahko oddolži. Čez pet minut. Potem pa me spet spreleti srh. Pivo? Neee! Abstinenca doktor, abstinenca! Ampak ker sem po naravi mala baraba, sem poskušal še njega prepričati v 40 dnevno abstinenco, ker če trpim jaz, naj še kdo drug. Samo mi ni nasedel, oziroma mi ni verjel, da lahko takšna akcija sploh obstaja. Ker le kdo bi bil lahko tako nor, da se zavestno in pri zdravi pameti odpove alkoholu?

Ura je že skoraj poldne drugega dne alkoholne abstinence in lahko rečem, da so posledice že vidne ter da lahko govorim že o prvi manjši krizi.

Nikakor se ne morem koncentrirati, čeprav imam dela čez glavo, zato mi misli uhajajo drugam. Mislim, da se mi tudi roke nenormalno potijo. Ne spomnim se, ali sem težave s spominom že omenil? Morda so tudi rahle bolečine v spodnjem delu trebuha, v križu in trtici povezane z abstinenco? Čedalje bolj se predajam sanjarjenju, kjer sva na svetu ostala samo še jaz in poslednja steklenica vodke. Praktično svetopisemski prizor. Svet se je začel z Adamom in Evo, končal pa z mano in flašo vodke. Med nama se razvije skorajda romantični odnos, čeprav mi je jasno, da ti steklenica vodke čustev ne more vračati in je spolni odnos lahko zelo boleč.

O bog, samo še 39 dni.

Ko se pojavijo prve bele miške, se jaz iz te akcije častno umaknem.

Upam, da bodo organizatorji to z razumevanje sprejeli.