Obetaven poslovni model

Leta hitro minevajo, nihče pa do danes ni prišel na dan s poslovnim modelom, ki bi spletnim ponudnikom vsebin omogočal vsaj približno takšne zaslužke, kot jih imajo sedanji tiskani časopisi.

New York Times namerava na spletu z letom 2011 preiti na plačljiv model, ki bo deloval tako, da bo spletni bralec imel na mesec določeno število člankov zastonj, vsi ostali članki pa bodo plačljivi.

Jaz moram reči, da v dolgoročni uspeh takega plačljivega modela ne verjamem!

To bo namreč sigurno pomenilo hkrati tudi močan padec števila ogledov posameznih člankov, ker ni za verjeti, da število bralcev ob takšni drastični spremembi ne bi strmo upadlo, sploh če bo tudi spletnim iskalnikom blokiran dostop do teh vsebin (sicer je to brez veze, ker boš lahko prišel še vedno do brezplačnega posnetka spletne strani). Kar pa na drugi strani enačbe pomeni, da bodo takoj manjši tudi prihodki od spletnega oglaševanja, kjer je klik še vedno obračunska enota.

Ni pa to nikakršna inovacija.

Spletna verzija časopisa Finance že nekaj časa omogoča ogled določenih vsebin samo za žetone, torej po sistemu nekakšnih mikroplačil. Kot so sami priznali, je prihodek od teh žetonov praktično zanemarljiv. Na mesec prodajo od 800 do 1000 žetonov po ceni 0,83 € z DDV (meni je tole sicer drago, ker pri NYT se govori o ceni 0,20 € za članek), kar znese komaj nekaj več kot 600 €. To pa verjetno ni niti tretjina bruto plače enega samega novinarja. Je pa ob tem seveda res, da je večina člankov pri njih na spletu še vedno zastonj. Ampak verjetno tudi če bi bili vsi članki dostopni samo prek mikroplačil, si upam ugibati, da bi potem pa prihodek od spletnega oglaševanja tako zelo upadel, da bi bil finančni izzid verjetno lahko še slabši, kot pa ob sedanjem modelu.

Seveda mikroplačila bi bila lep vir prihodkov, če bi se dalo vsak dan sproducirati mega afero tipa bulmastif (code name Citizen dildo), kjer bi bil marsikdo takoj pripravljen plačati, samo da se dokoplje do svežih informacij. Ampak to pa ne bo po moje nikdar niti teoretično možno in kdor na to računa, lahko že danes podpiše pismo o nameravanem bankrotu.

Tako v bistvu še vedno ostajajo na spletu pretežni vir dohodka samo reklame, kar pa očitno ne zadošča za kvalitetnejše in ambicioznejše vsebine, sploh ker je tudi konkurenca tu bistveno hujša, kot pa v klasičnih medijih.

Zadnjič sem gledal na portalu 24ur.com nek video posnetek ob deseti obletnici delovanja portala, kjer je bilo prikazano uredništvo, ki portal ureja in spremljajoče delovno vzdušje. Na posnetku sem jaz videl samo mladino v starosti od 20 do morda kvečjemu 25 let,  kot bi bil na kakšni rave zabavi v Gavioliju. Kakšen Mitja Meršol bi tam notri deloval kot kakšen metuzalem. Njihovo glavno orodje je kot kaže internet brskalnik in google, medtem ko je wikipedija že vprašljiva, saj so razlage tam predolge za branje, sploh v takšnem okolju, ki zahteva blazno učinkovitost in masovno generiranje lahkotnih vsebin, katere vlečejo klike, ki so kot rečeno praktično edini vir zaslužka na spletu.

Ali pa imajo ti mladeniči in mladenke ob sebi še kakšnega zaresnega urednika, ki odloča o tem, kaj gre lahko na splet in kaj ne, ali pa morda celo tudi kakšnega lektorja, pa glede na končni rezultat malo dvomim.

Včeraj sem na blogu Drugi Dom prebral zanimivo dilemo, ali takšni spletni portali, ki imajo očitno postavljene precej nizke standarde kakovosti, niso včasih tudi antireklama svojim večjim in resnejšim bratom (časopisom, TV) ter tako škodijo tudi blagovni znamki?

Po moje je odgovor na to nedvomno da, saj je zame Dnevnik Dnevnik, ne glede na to, ali gre za časopis ali spletni portal, ker se jaz seveda ne ukvarjam s tem, kdo pripravlja katere vsebine. Nima pa kot kaže ta antireklama nekih bistvenih finančnih posledic, zato se nihče ne obremenjuje zaradi tega.

Danes sem pa na spletnih Financah prebral med komentarji naravnost genialno idejo, oziroma poslovni model prihodnosti za spletne medije, za katerega mi je edino žal to, da se ga nisem spomnil jaz in tako kot kaže v zgodovini spletne publicistike ne bom zapisan z mastnimi  črkami Impact size 56 bold.

Zakaj ne bi bile vsebine zastonj, plača pa se “socialno mreženje 2.0“, ki se na njih navezuje in kamor sodijo komentarji, forumi in podobno?

Jaz vem, da vrsta političnih strank svoje aktiviste vzpodbuja, da sodelujejo v takih razpravah, saj se še predobro zavedajo moči javnega mnenja, ki ga tudi takšno socialno udejstvovanje sooblikuje. V bistvu same vsebine na spletu danes niti niso pomembne, saj nihče nima časa brati deset 26 inčnih zaslonov dolgo doktorsko disertacijo o tem, kako je potoval k nam denar iz Patrie. Vsebine so v bistvu samo vržena kost za vroče debate, zato so povsem dovolj že kratka sporočila v SMS stilu (Janša laže, Golubič ne bo odstavil ministrov, Vlada dela slabo, Javnih uslužbencev čedalje več, Zdravniki med delovnim časom služijo v zasebnih ordinacijah na črno…), ki potem sprožijo ogorčene politične flame wars, ki sežejo nazaj v zgodovino vse tja do partizanov in domobrancev.

In mnogi od teh komentatorjev sem prepričan, da bi bili pripravljeni na mesec z veseljem odšteti kakšnih 50 € naročnine, samo da bi lahko še naprej aktivno sodelovali v javnem spopadu na odprti sceni med levimi in desnimi, Janšo in Kučanom. Ob tem pa je dodatni bonus še to, da tak poslovni model oglaševalske prihodke bistveno manj prizadene, kot pa povsem zaprte in plačljive vsebine.

Če tole ni vredno vsaj malega kristalnega globusa oziroma toložilne Nobelove nagrade za ekonomijo?

One Response to “Obetaven poslovni model”

  1. Haris Says:

    Seveda pa tako,..da lahko vsi na forumu berejo.. pisanje je pa plačljivo..ko bi levi kaj napisali, bi takoj priskočili desni in obratno..ali beli, rdeči..plavi.. isti drek

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: