Avdicija

Za vse številne prikrite sadiste, ki v filmih iščete vrhunske prizore mučenja, bo tole morda dobrodošel nasvet oziroma ideja za naslednji film. Avdicija (Ōdishon).

Japonska kinematografija je poznana po svojih risankah (anime), dosti kvalitetni pornografiji, kjer sramne dlake še ni povsem izpodrinila gola koža in predvsem grozljivkah, ki so znane pri nas večinoma samo po njihovih ameriških priredbah (The Ring, Dark Water, The Grudge…), manj pa poznamo izvirnike.

Avdicija je japonski film režiserja Miikea Takashija iz leta 1999, za katerega jaz do pred kratkim še nisem slišal.

Sicer ne vem, če je en prizor mučenja že dovolj, da se filmu reče horror, ampak prizor mučenja v tem filmu je dejansko mučenje. Mučenje gledalca. Vse skupaj je posneto tako šokantno, da verjetno le redko kdo tole pogleda brez nelagodja in jaz ga nisem mogel pogledati v enem kosu. Bolečina, ki jo doživlja glavni protagonist v klimaksu filma, se je telepatsko prenesla iz ekrana v moje telo, kar je očitno posledica uporabe kreativne akupunkture. Asami, you sadistic bitch! “Kiri Kiri Kiri Kiri!”…“Kiri Kiri Kiri Kiri!”

Če malo pobrskam po filmskem spominu, se težko spomnim kakšnega bolj mučnega filmskega prizora.

V sodobnih horrorjih tipa Žaga je res veliko nasilja, krvi, bizarnih načinov umiranja, odprtih glav, odrezanih ekstremitetov, črevesja in drobovine, ampak prizor mučenja v filmu Avdicija je narejen inteligentno in z občutkom za bolečino, kakorkoli čudno se to že sliši.

Onyxova [subjektivna] ocena:  Film bi bilo škoda spregledati

Preberi še:
Ultraviolence
[REC]

Advertisements

3 Responses to “Avdicija”

  1. Mr. Mojo Says:

    Old Takashi Miike is old 😉
    V vseh njegovih filmih je polno mučnih prizorov. Meni je bil Ichi The Killer (Koroshiya 1) bistveno bolj šokanten. Je pa res, da v njegovem opusu skoraj ni filma, v primerjavi s katerim ne bi Battle Royale bil videti kot Disneyeva risanka.

  2. dronyx Says:

    Me je kar malce sram, da še nisem uspel pogledati Batoru Rowaiaru. To bo naslednji japonski film.

  3. Mr. Mojo Says:

    Battle Royale je meni dober predvsem zaradi Takeshija Kitana. Sem fan. Sicer pa je v tistih časih na Japonskem mrgolelo takšnih filmov. Ta je po moje dobil malo več promocije zaradi Columbinea.
    Meni je bil dosti bolj šokanten recimo Suicide Club (Jisatsu sakuru)
    http://www.imdb.com/title/tt0312843/
    Začne se z grafičnim posnetkom sočasnega samomora kakšnih 50 srednješolk, ki se hkrati vržejo pod vlak, od tam gre pa samo še navzdol.

    Moram pa povedati tudi, da sem se teh japonskih šokerjev zelo hitro nažrl. It really gets old fast.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: