Vsi vljudno vabljeni na fakultete

Včeraj, torej v petek, je bila popoldan na vlaku proti primorski strašanska gužva. Jaz sem misli, da na postaji Tivoli sprevodnica sploh ne bo mogla več nazaj gor na vlak in bo ostala kar zunaj. Da pa bi na vlaku lahko kdorkoli padel, je bilo absolutno nemogoče, ker smo se tako zelo tiščali skupaj, da sem se jaz že mislil z nekaterimi okrog sebe kar poročiti, tako zelo smo se zbližali.

Sicer sem najprej pomislil, da je gužva na vlaku zato, ker je pač petek in gredo domov študentje iz študentskih domov. Potem pa sem zagledal nad vrati veliko reklamo, da slovenske železnice prijazno vabijo bodoče študente, da se na informativni dan popeljejo z vlakom in spoznajo hkrati še katastrofalno stanje naših železnic. Namreč razlog za tako gužvo je bil vsaj za polovico prekratek vlak. So pa železnice za naval na informativne dneve seveda dobro vedele, ampak kot je priznala tudi sprevodnica, preprosto daljšega vlaka sploh niso imeli na razpolago.

Da so informativni dnevi blizu, bi pa lahko nenazadnje slutil tudi iz precejšnjega porasta reklam v množičnih občilih za naše fakultete. Ob tem, da se nekatere fakultete reklamirajo nekako tako, kot bi šlo za pralne praške ali čistila za posodo. Ni pa jim tuje niti zavajanje in sprevračanje dejstev (recimo tale EPP(EF) biser o takojšnji zaposljivosti diplomantov).

Ne vem no, samo tole naše visoko šolstvo je v zadnjem desetletju po moje povsem devalviralo (zanimiv članek na tole temo tule) in je postalo vse skupaj ena navadna velika tržnica, kjer se bije neusmiljen boj za vsako glavo študenta, ki pomeni za posamezno fakulteto vir prihodkov, pri čemer je osnovno poslanstvo povsem potisnjeno v ozadje.

Skoraj neverjetna hiperinflacija diplomantov (vir: statistični urad)

Posledica takega sproščenega vzdušja v akademski sferi je potem pa to, da je danes nekajkrat več diplomantov, kot jih je bilo pred dvema desetletjema, kljub temu, da naj bi se število potencialnih študentov manjšalo. Vrednost diplom pa temu primerno seveda pada. To je preprosta tržna logika, ki velja tudi tu.

Če pogledamo samo število nezaposlenih diplomantov s VII. ali VIII. stopnjo izobrazbe na dan 31.12.2009 (vir v xls obliki zapisa), ki se je ustavilo pri številki 6949 ter razrez po posameznih nazivih, je očitno, da je pri nas nekaj hudo narobe z “visokim” šolstvom.

DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) – 789
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST – 518
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK – 414
DIPLOMIRANI UPRAVNI ORGANIZATOR (VS) – 280
DIPLOMIRANI ORGANIZATOR – MENEDŽER  (VS) – 169
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI ORGANIZATOR – 117
PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE – 111
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI POLITOLOG – 109
DIPLOMIRANI ORGANIZATOR TURIZMA (VS) – 107

Na prvih treh mestih z velikim naskokom vodijo ekonomisti in pravniki, tesno jim sledijo pa razni organizatorji. Če bi šli letos pogledati vpis v fakultete, bi ugotovili kaj? Zelo verjetno se ne bom veliko zmotil, če špekuliram, da sta ravno ekonomska in pravna fakulteta zopet uspele nabrati največ študentov, ker pač večina upa, da bodo ravno oni postali bodoči uspešni odvetniki ali direktorji velikih firm z individualno pogodbo v znesku prek 10.000 € in velikim nemškim avtom srebrne barve za privat uporabo.

Ampak to bo manjšina, večina pa bo v primeru, da se jim sploh uspe prebiti do konca študija, samo dopolnila tole statistiko nezaposlenih, tako da bomo morda že čez pet let te številke množili krat dva. Sploh pa v primeru, da bo javna uprava zares zaprla vrata, kar pa bo morala zanesljivo narediti, sicer gremo še mi po poti PIGS (Portugalska, Italija, Grčija in Španija). Kolaps javnih financ in bankrot države, to je.

Brez zdravega gospodarstva pač vse ostalo nima kaj početi, to je nesporno dejstvo in pri nas potrebujemo morda samo še nekja let, da pridemo do tega krutega in za marsikoga trpkega spoznanja. Transfuzija v trenutku, ko darovalec nima več krvi, ne gre več in če se darovalec ne opomore, gresta lahko oba pod rušo.

Seveda je potrebno zaradi objektivnosti povedati, da je med nezaposlenimi tudi precej diplomantov tehničnih fakultet, ampak če pomislim na to, da te diplomante večinoma zaposluje praktično samo gospodarstvo in javna uprava ni neskončen bazen delovnih mest za te poklice, je rezultat v bistvu še presenetljivo dober, čeprav gre verjetno še vedno za celo generacijo diplomantov.

UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA – 93
DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) – 89
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE – 86
DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS)60

So pa ti podatki samo del zgodbe in še zdaleč ne pokažejo pravega, po moje naravnost katastrofalnega stanja.

Jaz bi k tem številkam v posebno rubriko prištel seveda takoj še armado tistih, ki sicer imajo službo ali morda celo tudi delo, počno pa čisto nekaj drugega, kot so študirali ali pa so na delovnem mestu, ki je nekaj razredov nižje po zahtevnosti od končane šole. Število teh pa gre glede na število vseh diplomantov zanesljivo v tisoče! Diplomant lahko nekaj časa po diplomi išče primerno zaposlitev poklicu, čez nekaj časa pa je vsak prisiljen sprejeti praktično karkoli, saj gre za golo preživetje in potem izgine iz statistik (pa po moje ne bi smel!).

Če je nekdo pravnik ali profesor slovenščine, potem pa pri nekem časopisu trži oglasni prostor in klicari firme po telefonu, če bi kupile kakšen oglas, to zame niti slučajno ni primerno delo izobrazbi. Samo šolanje vseh teh ljudi je državo (davkoplačevalce) stalo konkreten denar, ki pa se pri številnih naših diplomantih ne bo vrnil nazaj nikdar. Tu gre po moje za zgrešene investicije, ki se jih da konkretno ovrednotiti in izraziti v konkretnih številkah, samo pred tem si vsi zatiskajo oči.

In kar je ob vsem tem po svoje še najbolj žalostno je to, da bo gospodarstvo imelo v prihodnje po moje čedalje večje težave, da pride do kvalitetnega kadra, ki bi lahko pomenil konkurenčno prednost. To pa je tudi posledica horuk filozofije vsi na fakultete, pa kar bo, pa bo, kjer je bila kot prva žrtvovana prav kvaliteta.

Po moje nedopustno in kratkovidno.

Preberi še:
Kam z intelektualci
Onyx ga javno pokaže
Poklici prihodnosti

Advertisements

8 komentarjev to “Vsi vljudno vabljeni na fakultete”

  1. Sajt Says:

    Absolutno število nezaposlenih po izobrazbi ne pove NIČ o zaposljivosti posameznih poklicov. Primerjati bi moral vsaj npr. število vseh diplomiranih ekonomistov s številom brezposelnih ekonomistov. Če je npr. skupaj 1000 brezpoaselnih dipl. ekon., vseh ekonomistov pa je 30.000 in 300 brezposelnih diplomiranih strojnikov, vseh strojnikov pa je 10.000, je stopnja nezaposlenosti glede na stopnjo izobrazbe in naziv približno enaka.

    Že samo zato so primerjave absolutnih števil deplasirane.

  2. dronyx Says:

    Sajt, se strinjam. To sem pozabil napisati, sem pa točno to razmišljal tudi jaz. Kot rečeno pa po moje potrebujemo za resne analize še podatek, koliko diplomantov dejansko dela na delovnih mestih, ki ustrezajo smeri študija. Namreč če 3000 diplomiranih ekonomistov fura mrežni marketing in prodaja kuhinjsko posodo po telefonu, to meni pove precej in se vprašam, ali ima res smisel šolati za to tako armado ljudi? Šolanje stane, česar pri nas nihče ne želi razumeti.

    Za elektrotehniko moje generacije lahko skoraj zanesljivo povem, da v stroki dela morda 10%, ostali se ukvarjamo z računalništvom ali čem drugim.

    Vidim pa tu še en problem te hiperinflacije visoko izobraženega kadra pri nas.

    Ne samo, da se na tak način cena tega kadra na trgu niža, problem imajo tudi delodajalci, saj danes lahko fakulteto konča praktično vsak in tako diploma ni nobena garancija, da dobiš sposoben kader. Recimo da bi se na trgu pojavilo kar naenkrat 10.000 zdravnikov, od katerih večina nima pojma, ker je šolo praktično končala ob delu za polni delovni čas prek študentskega servisa in se niso udeležili ene ure predavanj ali vaj. Delodajalec, ki išče zdravnika, je v hudih težavah, saj papir ni nobeno merilo, da je človek res sposoben opravljati poklic. Tako lahko minejo leta, preden najdeš enega, ki pa je res kos poklicu. To je zame enostavno nedopustno, ampak sistem financiranja spodbuja ravno to. Čim več študentov, vsak pa seveda najraje vidi, da je fakulteta otroško lahka in lahko vmes še služi denar kje drugje. Tako so se temu prisiljene vse fakultete prilagoditi, sicer bodo predavalnice samevale.

  3. rockstar1707 Says:

    Hja, dejansko je najbrž največji problem v financiranju fakultet. Te namreč za vsakega študenta dobijo XX €, za vsakega diplomatna pa XXX €. Rezultat tega je jasen, vedno več študentov konča fakulteto. To se bo seveda vse vrnilo kot bumerang. Fakultete in profesorji se tega seveda zavedajo, vendar se hkrati zavedajo tudi, da če ne bo diplom, tudi oni ne bodo profesorji. Začaran krog torej. In tega ne bo rešila nobena bolonjska reforma.

    Glede na način financiranja je torej jasno, da imajo pravzaprav največ težav tehnične fakultete, ker je tam najmanj študentov. No, ker tudi tehniki niso najbolj neumni, je posledično sedaj tudi lažje narediti te fakultete. O znanju pa seveda kdaj drugič… Mimogrede, mislim da je bil takšen način financiranja sprejet za časa ministra Zupana, nisem pa povsem prepričan.

    Problem seveda tiči tudi drugje. Diplomiranemu strojniku z nekajletnimi izkušnjami za neko vsaj nekoliko višje delovno mesto ponavadi ponudijo od 1000€ do 1500€ neto. Navadni inženirji imajo seveda dostikrat plače okrog 1000€ ali pa še manj. Pri tem je seveda stanje v Ljubljani precej boljše kot pa drugje po Sloveniji.

    Potrebujemo torej izdelke z višjo dodano vrednostjo, ki bodo tudi inženirjem prinesle večjo plačo. Koliko slovenskih podjetij, razen par izjem, imajo res svoj razvojni oddelek? Tista, ki ga imajo, imajo ponavadi tudi boljše plače. Ampak dopovedati nekaterim, da se razvoj ne zgodi čez noč, je precej težko. In tako npr. podjetja, ki nimajo toliko svojega razvoja, dostikrat pridejo na fakultete, da jim rešijo nek problem. Kar je sicer čisto ok, ampak dosti več bi imeli vsi od tega, če bi ti isti ljudje prišli na fakultete par let prej. Ne pa da vsi želijo rezultate “včeraj”. Tudi na fakultetah se morajo s problemi najprej seznaniti, kar ni ravno čez noč. OK, obstaja še X faktor, ki se mu reče pohlep. Obstajajo namreč profesorji, ki raje ne delajo nič, kot pa da bi za neko ne ravno bajno vsoto pomagali pri razvoju nekega podjetja.

    Skratka, po mojem mnenju je Slovenija, razen nekaj svetlih izjem, še precej daleč proč od družbe z gospodarstvom z visoko dodano vrednostjo. To namreč prinašajo le podjetja z lastnim znanjem in lastnim razvojem.

  4. dronyx Says:

    Meni je to povsem nelogično, kakorkoli obračam. Po moji logiki je bolje, če študij uspešno konča 50 strokovnjakov, kot pa 300 ljudi, s katerimi si nihče ne zna pomagati in potem počno vse kaj drugega, kot pa to, za kar so se šolali. Statistike so pa lepe, v to pa ne dvomim. Če bo šlo tako naprej, bo kmalu polovica populacije imela doma pisno potrdilo o končani fakulteti.

  5. chef Says:

    Meni se zdijo teli podatki za vse diplomante FDV predvsem vzpodbudni!

  6. dronyx Says:

    Jaz sicer ne vem, kakšen vse kader šola FDV, ampak recimo politologov je nezaposlenih samo 109, komunikologov 71, kulturologov 40…Skratka, statistično gledano bolj perspektivno, kot pa kakšna ekonomija, kjer se mi zdi, da je še največja priložnost za zaposlitev tega kadra, ki ga imamo že sedaj dovolj za naslednjih nekaj dekad, na področju mrežnega marketinga. Ampak to pa verjetno bi lahko počel tudi jaz, čeprav za to nimam formalne izobrazbe?

    Mi je pa smešno, ko sem poslušal na vlaku bodoče bruce in brucete, kako se vpisujejo na fakultete in kakšne kriterije vse upoštevajo. Recimo ena se je vpisala na medicino, če ji ne uspe, je rezervni plan študij primerjalne književnosti, pa še nekaj tretjega, čisto iz drugega področja.

    Veliko jih verjetno razmišlja tudi povsem pragmatično, na kateri fakulteti so boljše “pičke” (pišem figurativno seveda) in bo večji žur? Kdor tako razmišlja, seveda ne bo šel na strojništvo ali elektrotehniko, marveč na ekonomijo, morda pravo, kakšno filozofijo, morda antropologijo…?

  7. dronyx Says:

    Poučen je tudi tale članek.

    “Ste kdaj videli, da zaradi zmanjšanega števila naročil podjetje poveča proizvodnjo?«

    Ne, seveda ne, samo pri nas država plača čisto vsak “izdelek”, ki pride iz fakultetnih tekočih trakov, ne glede na to, ali je sploh za kaj uporaben in ali zanj obstaja trg.

  8. aknalb Says:

    Kako je pa z zaposlitvijo psihologov in socialnih pedagogov? Zanima me, kateri od teh ima večjo možnost, da ga zaposlijo?

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: