Kužki niso krivi!

Sam sem po eni strani vesel, da se je zgodba z nesrečnimi bulmastifi razpletla tako, kot se je.

Na začetku so mediji s svojim senzacionalističnim poročanjem povzročili pravcato malo pasjefobijo v deželi šentflorjanski. Mnogi so postali kar naenkrat sveto prepričani, da so nekatere pasme psov grozljive pošasti na štirih nogah, ki človeka lahko raztrgajo za lastno zabavo. Pri nekaterih posameznikih se mi zdi, da je šlo to sovraštvo do psov tako daleč, da bi najraje z bejzbolskimi koli do smrti potolkli vsakega psa, ki jim deluje na pogled nevarno, kaže zobe, renči in ki ni žepne velikosti čivave.

Pa vendar večina teh, ki so nasedli tej splošni gonji proti psom in verjeli na besedo medijem, sploh niso pomislili, koliko grozodejstev na dan naredijo kužki, ne glede na pasmo in koliko grozodejstev v isti časovni enoti naredi človek, ne glede na družbeni status! Če bi se to vprašali, bi lahko ugotovili, da so kužki ne glede na pasmo praktično vsi po vrsti otroško nedolžni! Tisti pa, ki so dejansko lahko nevarni, so pa večinoma nevarni zato, ker jih je tako vzgojil človek.

Kar se tiče njihovega človeškega skrbnika, se jaz niti slučajno ne čutim poklicanega, da bi mu sodil ali ga obsojal!

Vsak izmed nas ima na nivoju zavedanja samo eno izkušnjo življenja. Lastno. To je bistveno premalo za razumevanje vseh “bivanjskih oblik” (citiram PR) in vedenjskih vzorcev, ki se pri človeku lahko pojavijo. Je pa dejstvo, da vse, kar počnemo ljudje, je človeško. Nič od tega ne moremo skriti ali se delati, da ne obstaja. Takšni smo. Če smo plod naključja, prav, če nas je ustvarila božja inteligenca, dokazujemo pač “nepopolnost boga”, ker sicer bi bil svet idealno popoln po našem okusu in hkrati verjetno v tej “popolnosti” tudi blazno dolgočasen.

Glede na do sedaj znana dejstva tega primera sem prepričan, da je šlo pri skrbniku teh kužkov za stanje, ki bi ga medicina lahko označila kot bolezen oziroma duševno motnjo.

Kot sem opazil, imajo mnogi težave z razumevanjem, zakaj nekdo, ki je študiral medicino in je po poklicu zdravnik, teh težav ni prepoznal in poiskal pomoč. Vendar možgani so organ, ki nam sproti čarajo dojemanje resničnost, interpretirajo svet okoli nas in nam omogočajo zavedanje sebe. Brez možganov mi nismo niti rastlina. Možgani pa nam tudi omogočajo, da se zavedamo bolezni ali pa lastnih napak. Če ne delujejo tako, kot bi morali, je zavedanje tega lahko praktično nemogoče in to je pri duševnih motnjah zelo pogost pojav. Možgani ne bodo sami sebi priznali, da delajo narobe.

Ampak tudi za to jaz nisem strokovno usposobljen.

Včasih je res škoda ne izkoristiti priložnosti, da si tiho.

DA JE ČLOVEKA USTVARITI TEŽKO
DOKAZUJEMO LJUDJE,
KI NE DELUJEMO PRAVILNO.

Advertisements

17 komentarjev to “Kužki niso krivi!”

  1. Tjasa Says:

    Bravo! Mislim, da je to prvi zapis o tej aferi, s katerim se strinjam in ki – se mi zdi – zadene bistvo. To, kar je počel dr. B, je povsem človeško. To ne pomeni, da je treba taka početja kultivirati ali relativizirati, ni pa jih treba demonizirati in v vitju rok v nebo naricati o Sodomi in Gomori. Ta človek je moral biti globoko nesrečen (to ga seveda ne odvezuje odgovornosti za gorje, ki ga je povzročil psom in prek njih tudi drugim ljudem). Težavo vidim v tem, da si verjetno običajni ljudje predstavljajo, da podobna deviantna (in pogosto kazniva) dejanja zganjajo ljudje, ki jim je to videti že na prvi pogled. In ta šok, ko se izkaže, da to počne “one of us”… je seveda grozljiv, če si doslej živel v iluziji, da to počnejo že na videz “določljivi” ljudje…

  2. dronyx Says:

    Jaz moram reči, da me je počasi že začelo motiti stigmatiziranje vsakega, ki je zdravnika poznal, bil pri njemu na obisku ali kakorkoli z njim sodeloval. Recimo Pahor je lepo javno pokazal, da se mu o dvojnem življenju oziroma deviantnem obnašanju sploh ne sanja, sicer bi verjetno raje molčal. V bistvu je ta primer lepo pokazal, kako malo je potrebno, da iz ljudi narediš navadno drhal, ki se obnaša kot inkvizicija v starih časih.

    Primer pa nedvomno odpira pomembna vprašanja izzigravanja “pravne države” in praktično poljubne interpretacije predpisov, ki z zdravo kmečko pametjo in logiko nimajo nobene zveze. V tem primeru pa so se izkazale te igrice kot smrtno nevarne. To pa so stvari, ki bi jih morali pri nas čim prej razčistiti in se ob tem vprašati, če si takšno državo res želimo.
    Po moje ne!

    In novinarji. Ti so pa sploh zgodba zase. Najprej medijski napad na pse, ko sem se že ustrašil, da se bo zgodil spontani masovni poboj teh človekovih prijateljev. Preventivno, kot se temu reče, ker eno človeško življenje je vredno več kot vsa pasja skupaj. Potem Požar objavi neprijetne reči v zvezi z zlorabo in potem naenkat medijski molk. Popolna samocenzura. Potem pa spet filmski twist. Naenkrat padejo tabuji, vsem je takoj vse jasno in sedaj smo v fazi, ko se “lakše diše” in zopet lahko pisarijo, kakor jih je volja. S res želimo takšne medije in novinarje?
    Po moje ne.

  3. Nevenka Says:

    Ni problem samo v zoofiliji, problem sadizem človeka, ki je zdravnik.

    Mislim, da motnje zavesti ne bi delovale tako zelo selektivno, da bi bil nekdo čez dan brezhiben zdravnik, ponoči pa zverina.

    Mislim, da ni vse bolezen. Šlo je za zavestno izživljanje v imenu užitka. Mislim tudi, da so nekateri ljudje popolnoma odgovorno pokvarjeni.

  4. dronyx Says:

    @Nevenka: Kot rečeno, jaz se ne čutim strokovno usposobljenega, da bi o tem lahko sodil in tudi ne poznam vseh okoliščin.

    Če sem prav razumel, ni več dvoma, da je zdravnik spremenil spol in se je rodil kot ženska. Če greš gledati v učbenik psihiatrije, to najdeš pod rubriko motenj spolne identitete, konkretno je koda F64. Meni zavestno niti na misel ne pride, da bi bil rad ženska in lulal čepe.

    V zaključku poglavja spolnih motenj študentom piše, da sodobna psihiatrija ne obravnava več nekrofilije (občevanje s trupli), zoofilije in še nekaterih deviantnih obnašanj, ker so zelo redke in jih obravnavajo v sklopu kakšne druge duševne motnje, katere sestavni del so. Homoseksualnost pa ni motnja, marveč je s v spolnem smislu zgolj drugačnost (tole je mislim sestavil Slavko Ziherl – LDS).

  5. Benjamin Says:

    O teh psih je sedaj govora že več kot en teden.
    Koliko časa pa bo (je bilo) govora o pogodbi z GSK za nakup cepiva proti gripi? Dva dni!
    Mediji, zavajanje in nategovanje ljudstva ….

  6. Nevenka Says:

    Že, že a zoofilija, ne pomeni vedno krutega mučenja živali.
    V tem primeru pa je šlo ravno za to. Kam sodi sadizem, pa ne vem. Vem, da ga obvladajo ljudje na različnih področjih, predvsem v vojnih razmerah in to ljudje, ki nikoli ne bi dobili prihiatrične diagnoze. Užitek v povzorčanju bolečine nima zveze z spolno identiteto.

  7. ervinator Says:

    Menda izraz zoofilija izključuje mučenje živali. Če žival pri tem (nedvoumno) trpi, gre za bestialnost oziroma zoosadizem.

  8. Dr. Eva ZolldasOffdEschlitz Says:

    Zelo pozorno sem prebrala vse komentarje, ki pa človeka oz.žensko, ne puščajo zadovoljeno ( se opravičujem).Ne gre le za sadizem do psov, mrcin, najbolj krvoločne pasme (tisti, ki je moški, naj si predstavlja, da je ženska, ki dildota potiska v štiri mrcine v krdelu( jesus) in morda, kaj se ve..o mazohizmu, npr. Še zelo malo je raziskav tipov osebnosti ljudi, ki so s hormoni , s posegi ali kombinirano, spremenili spol. Lažje je moškim, ker gredo na nivo nižjih fizičnih sposobnosti, težje je ženskam,ker konkurirajo moškim. Dr.B je preživljal tudi finančno krizo, kakor sem danes prebrala v enem časniku in ga je pod drobnogled vzela inšpekcija DURS.a. kako človek spremenjena spola reagira na esencialne probleme, kako se mu odnos do živali spremeni in jih še vedno ima rad, jih hrani, in potem tudi kot SKRBNIKU PSOV, mu je dovoljeno le-te tudi “zlorabljati”. Zlorabljati-ali res? Kakšno spolno življenje imajo psi iz istega krdela, od iste mame? Tu je še veliko nerazčiščenih vprašanj. Dokler ljudje ne odkrijejo vseh zakonitosti narave, življenskega cikla, pomena le-tega, povezanosti vzroka in posledice, smisla podzavestnih in afektivnih asociacij, kakor tudi ozaveščenosti na probleme, ki jih je treba ad hok reševati, mislim, da to pomeni, takoj, ko se pojavijo. In kaj stoji za tem? Naslednje vprašanje, kot pravim, dokler se ne razščisti Alfa in Omega Psihe, se je potrebno držati nekaterih pravil. Bitja, ki ne morejo, ne znajo, ali si ne upajo reči ne, se ne znajo temu upreti, ne smemo spolnom fizično ali psihično zlorabljati.
    Med te vsekako spadajo otroci ( pedofilija), psi ( zoofilija, sodomija), downov syndrom, in ostali. Vse čestitke avtorju, dr.Onxyu in komentatorjem. Upam, da mojega tudi ne bo zbrisal. Lp.

  9. Tjasa Says:

    Nevenka, kot kaže, sem te v svojem komentarju omenjala. Če je mučitelj nekdo od nas, je to zagotovo počel zavestno, namerno, iz zlobe. Brez zavesti oziroma samorefleksije to lahko počne samo … človek v komi? Saj razumem, da je to bolj prikladno, manj grozno verjeti, da to počnejo samo POŠASTI, ne pa ljudje, a še vedno mislim, da je vsa “zloba”, ki jo je omenjeni dohtar izvajal nad psi, izhajala zgolj iz vseh težav, ki jih je imel s sabo – sebe v določenih situacijah, ki so dovolj boleče (lahko je samo hrepenenje), vedno in univerzalno postavimo pred vse ostalo. Za reševanje sebe in svojih potreb lahko izumimo prikladen sistem racionalizacij, ki nam pomagajo svojo “bestialnost” upravičiti in jo relativizirati. Ne vem čisto zagotovo, ampak imam občutek, da se on ni rodil kot ženska, pač pa kot hermafrodit – in da so ga kot otroka vzgajali kot dekle, on pa se je počutil bolj kot moški (čisto slučajno poznam družino s takim otrokom in od staršev so pričakovali, da se bosta onadva odločila, kaj naj dete bo, kar je seveda po eni strani milost za otroka, ker tako vsaj dobi spolno identiteto, po drugi strani pa groza, če sta se starša odločila “narobe”). A se je kdo od vseh, ki ste zdaj tako neprizanesljivi in kritizirate neskropuloznost Baričevića in vseh, ki so ga poznali, kdaj vprašal, kako je odraščati z zjebano spolno identiteto? Kot rečeno in še enkrat poudarjam: ne, ne bi želela, da se tovrstne vedenjske motnje kultivirajo ali da se teža in posledice takih dejanj zmanjšuje, zgolj v premislek, da ne drhalimo kot da smo … navadni pobesneli bullmastifi, ki ga redno dobivajo v anus.

  10. pijanec Says:

    Zelo dober zapis.

    Po eni strani sem vesel, da so odkrili, da so bili psi zlorabljani (zdaj v očeh javnosti psi niso več krivi vsega hudega), po drugi strani pa globoko žalosten, v kakšno krvoločno drhal se v trenutku spremeni prebivalstvo zaradi enega smrtnega primera in za kakšne neumne skrajnosti se takoj začnejo zavzemati (nekaj podobnega se trenutno dogaja tudi glede smučanja izven prog).

    Panika zaradi psov pa je bila še toliko bolj nerazumljiva, ko pa v neki časovni enoti veliko več ljudi ubijejo insekti, krave, srne itd.

  11. Schnuy Says:

    Ne vem, ali sem spisano razumela malo napak, ali samo pogrešam poudarek na nečem.
    Kot lastnica že…eh, pač že nekaterega psa po vrsti, ki je imela priložnost nekaj let deliti bivališče tudi s »kardelom«, moram v debati poudarit tisto, kar sem v trenutni medijski noriji zasledila samo enkrat, pa bo to povedal čisto vsak kinolog – pes ni človek.
    Pes je žival in pes ne bo nikoli človek. To dejstvo je potrebno upoštevati v vsej njegovi veličini.
    Pes nima etičnih in moralnih normativov.
    Pes ima nagone.
    Pes je tako dober družabnik prav zaradi dejstva, da gre za kardelno žival, čeprav je slednje skoraj vedno tudi srž preglavic, ki jih pes lastniku povzroča.

    Pes in človek gresta skupaj prav zaradi svoje kardelne naravnanosti, norija, ki se dogaja ob takšnih medijskih pompih pa je prav tako posledica taiste ovčje mentalitete pri ljudeh, ki se bojijo stvari katerih ne poznajo. Česar jim v resnici ni zameriti, ker večina živih bitji funkcionira po tem principu.

    Prav konkretno o početju Dr. B, pa….posteljna početja posameznikov so zadnja stvar, ki bi me utegnila zanimat, ker so mi ljubša moja lastna. A ker so ga psi tako besno pokončali, lahko najbrž sklepamo, da dejanja niso odobravali oz. jim ni bilo prijetno. S tega s tališča nategovanje psov obsojam.

  12. dronyx Says:

    @Schnuy: Jaz nisem bil nikdar lastnik kakšnega psa in moram reči, da me včasih kateri res grdo prestraši, ko se zapodi k ograji, ob tem pa besno skače in renči, kot da bi mu storil kaj hudega, pa grem samo mimo.

    Poznam tudi primere, ko je pes tudi koga ugriznil, ampak verjetno bi našel še mnogo več primerov, ko psa tepejo ali pa vanj otroci z razumom mečejo kamenje, samo ti niso tako razvpiti, kot tisti prve. Nenazadnje si pa tudi predstavljam, da psu ne more biti ravno v veliko veselje, če je cele dneve privezan na kratko ketno, ki mu ne omogoča niti da si pretegne noge?

    To, da pes ni človek razumem, samo ne vem, za koga je to olajševalna okoliščina? Ljudje imamo “razum”, pa to ni še nobena garancija, da se tudi obnašamo razumno. Za pse pa tudi ne bi dejal, da so čisto navadni avtomati, brez lastne pameti in čustev, saj se mi zdi, da se marsikateri pes iskreno razveseli svojega gospodarja, ko ta pride domov. Je pa možno, da pes blefira, ker se v bistvu razveseli porcije briketov. Ampak tudi za blefiranje je verjetno potrebno še malo več, kot samo goli nagon?

    ČLOVEŠKEMU NAGONU PRAVIMO RAZUM.
    ŽIVALSKEMU RAZUMU NAGON.
    ZATO, DA JU NE POMEŠAMO.
    zb(i)rka misli

  13. Schnuy Says:

    Hotela sem poudarit, da obnašanje psov usmerja drug del možganov kot pri ljudejh (no, vsaj večinoma naj bi jih) in da je to pri rokovanju s psom trena upoštevat in razumet, predvsem pa psov zaradi tega ne obsojat.

    Ampak za to se je že potrebno potruditi z razumevanjem bitja in njegove psihologije (vsxaj malo), tisti ki so v svojem življenju obremenjeni predvsem sami s seboj, pa tega gotovo niso sposobni (em..upam da ne bo kateri v debati prisoten mislil, da se to nanaša konkretno nanj, ker se ne – samo razpredam).

    Psov, ki stačejo v ograjo tudi jaz ne maram. A tudi moji so to počeli. Delno zato, ker je pes pač teritorialno bitje in svoje ozemlje brani – najprej tako, da ti pvoe, da je tam on doma,..malo zato (kar sem ugotovila nekega lepega dne ko zaradi spleta okoliščin nisem šla v službo), ker je sosedov nevzgojeni pamž brez občutka, psico provociral s palico in metal vanjo kamenje…(ampak sva rešila zaplet ob prvem srečanju na ulici, kjer ni bilo ograje)

    V bistvu smo za vse krivi ljudje. Ker bi morali vedet, da naše bedarije ne bodo »prošle« nekaznovane.

    Tole z doktorjem Fetišem je pač samo sila hecna manifestacija tega
    🙂

  14. tajča Says:

    Človeka ustvari človek, ki mu kaže: to je dobro, to je zlo.Nesrečni zdravnik pa ni imel enega človeka-prijatelja iz vseh elitnih vrst, ki bi ga ustavil v tako silnem vztrajanju. Sam je bil zaslepljen, s svojimi nagoni, čustvi in tudi z visokim družbenim položajem(ki da ima višje potrebe). Bolna družba, ki takemu ne pokaže ogledala, ampak spoštovanemu samo kima, tisti z močjo pa se mu celo pridruži v boju. Jara gospoda tudi tu?

    Schuny, pa menda ne pričakuješ odgovornosti v ravnanju sosedovega otroka? Ja, otroci so taki, hodijo po lužah, mečejo kamenje, da, tudi oni delajo napake. Po moje bi se bilo le z njegovimi starši za pogovorit, da mu bodo oni potem mogoče privzgojili kak občutek. Nikakor se ne moreš sklicevat na druge, prosim lepo.

  15. Schnuy Says:

    Pričakujem, da mu bodo čut za odgovornost in občutek za ostala živa bitja privzgojili starši. Pri desetih letih bi otrok lahko mel razvite toliko empatije, da se ne bi sadistično znašal nad živalmi.

    Več kot dvakrat opozorit otroka, ki ni mentalno zaostal in razume kaj mu govorim, ne mislim. Tako kot ne pričakujem, da bo ostali svet vzgajal mojo hči.

    A glej ga zlomka, ko ni treba, se taisti svet zna prav lepo vtikat v vzogjo tujega podmaldka.

    Sicer pa – z nekom, ki ne ve, da bi svojega 10-letnega pamža že pred leti moral naučit spoštovanja tudi do živali, se nimam kaj pogovarjat, ker mu ne bo mogoče (oziroma ni bilo mogoče) dopovedat čisto nič.

    Kaj točno je bilo mišljeno s sklicevanjem na druge, pa ne razumem, ker v odgovoru poudarjam prav to, da smo ljudje sami odgovorni za svoje neumnosti.

  16. tajča Says:

    Schuny, če bi pes napadel otroka, ne bi bil kriv nihče drug kot lastnik psa. V tem se ne moreš sklicevat na druge. Zato moraš kot lastnik poskrbet, da se to ne zgodi.
    Pes je samo tarča za otroka, če ga ne pozna. Sicer ne vem, kako jih varno zbližat, da se spoznata, a to bi najbrž pomagalo, da bi se spremenil odnos. Je skoraj nujno, če ste sosedje in torej živite skupaj. Si pomislila, da bi ga kdaj ta ‘pamž’ peljal na sprehod? Lahko bo potem razumel, kar mu sicer ne moreš ‘dopovedat’. Navsezadnje, a ni pes lepa priložnost za spoznavanje sosedov?

  17. Schnuy Says:

    Kot lastnik moram poskrbet tudi za dobrobit svojega psa in to, kar sem hotela povedat je bilo narobe razumljeno.

    Omenjeni pamž vsekakor ni primeren za sprehajanje psov, ker mu s tarši niso dali osnov odnosa do živali.

    Medtem pa jaz nisem takšen altruist, da bom popravljala vzgojne zablode drugih. Medtem, ko se s psi z največjim veseljem posvetim otokom, ki imajo nekaj malega spoštovanja do živih bitij (pa čeprav so čisto brez občutka koliko se lahko psa vleče za ušesa), se z mini sadisti ne bi ukvarjala.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: