Razbijanje mitov – javni uslužbenci

Ko berem razne članke o javnih uslužbencih, mi gre včasih kar malo precej na smeh.

Očitno nekatere izmed teh člankov pišejo ljudje, ki niso delali v javni upravi niti ure, jim ni niti približno jasno, kje vse se nahaja teh 150.000 in nekaj duš ter kakšna je sploh filozofija javnega sektorja.

Najprej, kot smo že večkrat poudarili, naš javni sektor obsega precej dejavnosti, ki so v marsikateri državi prosto na trgu in podvržene konkurenci. Sem sodi kot tipičen primer zdravstvo, del šolstva, predšolska vzgoja (vrtci) in še marsikaj bi se našlo.

Jaz domnevam, vem pa ne zanesljivo, da je razlog za tako ureditev pri nas predvsem v sociali. Te dejavnosti bistveno vplivajo tudi na socialo, sociala pa je zaveza iz neke točke Ustave te države. Na tak način si je država po moje želela zagotoviti “zlato upravljalsko delnico”, da ima ta področja povsem pod nadzorom (na področju zdravstva ji po moje to sedaj povsem uhaja iz rok) in da lahko zagotavlja bolj ali manj vsem prebivalcem te osnovne storitve, ne glede na njihov socialni status. Verjetno pa marsikaj od tega izhaja še iz socializma, ko je bilo vse skupaj en velik javni sektor, vključno s planskim gospodarstvom.

Recimo vrtci bi bili zlahka vsi zasebni, vzgojiteljice v privat vrtcih pa bi bile verjetno kakšne študentke socialnega dela, ali pa mlajše upokojenke prek študentske napotnice svojega vnuka. Na ta način bi se stroški znižali oziroma razlika bi se prelila v zasebne žepe, bi pa zato pridobili par tisoč nezaposlenih vzgojiteljic več. Ampak kaj v primeru, ko je ata delal v fabriki in letel v recesiji na cesto, sedaj pa na cesto leti še mama vzgojiteljica, ker je delo prek študentske napotnice cenejše?

Pa recimo primer medicinskih sester.  Mislim da so celo v komunizmu v marsikateri bolnici delale “sestre usmiljenke”, torej nune, ki jim je bil osnovni motiv za delo ljubezen do bližnjega in boga. Jaz sem prepričan, da je bila marsikatera ta sestra bistveno bolj prijazna do bolnika, kot pa “prave” medicinske sestre, ki delajo v prvi vrsti za denar in preklinjajo mizerno plačane nadure.

Pa bi javna uprava lahko delala bolj učinkovito in z manj zaposlenimi?

Absolutno je odgovor da in to ve vsak, ki ima nekaj delovnih dni v javni upravi. Vendar…

Bom tole razložil na vojaškem primeru, vsak sam pa si potem lahko to preslika na primere iz resničnega življenja javne uprave.

V vojski imaš lahko divizijo tisočih vojakov, ki so napol rezervisti. Mnogi med njimi ne znajo zamenjati niti metkov v saržerju, večina je izstrelila samo par zaresnih nabojev, pa še to je šlo skoraj vse mimo tarče.  Za njihovo usposobljenost se nihče ne briga kaj dosti. Njihove plače pa so ravno tolikšne, da je kontigent nekako popolnjen in da so vsi na broju, kot se temu reče, ker gre za divizijo in divizija mora imeti točno določeno število “žive sile”.

Ko tako divizijo pošlješ v boj proti resnemu nasprotniku, lahko pričakuješ strašanske izgube, saj bodo zaradi slabe organiziranosti, slabe usposobljenosti, slabe motiviranosti  in slabe opremljenosti na bojišču padali po tleh kot muhe.

Na drugi strani pa imaš recimo manjšo četico pripadnikov specialnih enot, pa vzemimo 50 komadov mišičastih pripadnikov enote Delta Force.

To so profesionalci od glave do pete, ki so dali čez izjemno zahtevna urjenja in so bili izbrani na podlagi zelo strogih meril. Njihova oprema je state of the art, od osebne oborožitve, do sistemov za nočno gledanje in elektronske komunikacije. Ko gredo v akcijo, se aktivira cela serija podpornih služb, ki zagotavljajo, da imajo na terenu najboljše možne obveščevalne podatke in podporo. Če je potrebno, je dovolj samo klic in čez pet minut vojaška letala spremenijo okolico v prah ali pa brezpilotno letalo tipa Predator skuri mimogrede kakšen nasprotnikov tank, ki jim stoji na poti. Njihova taktika je bila verificirana v številnih bojih in ničesar ne delajo na pamet in kar malo po občutku, da mine čas.

vir: blogspot

V tako enoto ni niti teoretično možno, da bi za poveljnika prišel nekdo, ki puške skorajda še ni videl od blizu in ima čez dvesto kilogramov, ker živi samo od pizz in piva. Nenazadnje je lahko sin samega predsednika ZDA ali generalnega državnega tožilca, pa to ne bo šlo čez. Poveljniki takšne enote so samo izkušeni pripadniki te iste ali podobne posebne enote, ki so se kalili v boju in jim ostali vojaki brez zadržka povsem zaupajo in jih spoštujejo.

Njihovih plač nisem niti omenil, so pa seveda neprimerljive z mezdami rezervistov in navadnih vojakov, ki po kasarnah gledajo v zrak ali strmijo v pornografijo na TV.

Kdor je gledal film Riddleya Scotta Black Hawk Down, ki prikazuje dogodke v Somalijski prestolnici Mogadisu, se bo lahko spomnil, da je bil končni rezultat spopada med pripadniki ameriških posebnih enot in Aididove milice nekje 20 proti 1000 (število mrtvih).

Če se sedaj vrnem k javnim uslužbencem.

Seveda bi lahko javna uprava delala bolj učinkovito in z manj zaposlenih. Samo to ni brezplačno kosilo. Za enak denar nikakor ne dobiš na trgu “specialcev”, ker ti danes raje delajo za bistveno več denarja v kakšni Krki, Petrolu, IBM Sloveniji in še nekaterih dobro stoječih podjetjih, kjer vlada povsem drugačno delovno okolje in drugačna miselnost.

Ima pa zato toliko več ljudi delo (ali delo) ter nek vir dohodka.

Kaj je bolje, pa jaz ne vem, niti me trenutno ne briga. Če me boste kdaj izvolili za predsednika ali bom dobil ustrezna pooblastila, potem pa se bom z veseljem pozabaval tudi s tem problemom “rezervistov” ter kako iz njih narediti “špecialce”.

Je pa dejstvo, da pri nekaterih javnih uslužbencih, kot so recimo policisti ali vojaki, ni možno razpoloviti število zaposlenih in za toliko povečati “učinkovitost”, ker preprosto potrebuješ ljudi “na broju”. Policisti morajo biti fizično prisotni na ulicah, da zagotavljajo red in mir. Ne moreš na cesto postaviti enega zaresnega policaja in dva v obliki napihljive lutke, da zmedeš potencialne kriminalce in lopove.

Tako da maneverskega prostora tu niti ni tako zelo veliko, kot bi nekateri radi na vsak način prikazali in kar laična javnost tako zelo rada posluša in bere.

Bi vi prevzeli vodenje nekega podjetja, ki ne prodaja samo meglo, če bi vam lastniki naročili, da morate plače vsem linearno zmanjšati za 20 % in da najvišja plača ne sme presegati 2000 € bruto? Kar se mene tiče…no way!

Preberi še:
Misterij števila državnih uslužbencev

Advertisements

21 Responses to “Razbijanje mitov – javni uslužbenci”

  1. peter Says:

    Poleg tega imamo še delitev javnih uslužbencev na:
    – zaposlene, ki delajo za šalterji, pripravljejo vse vrste papirjev, strokovne delavce (računalničarji, meteorologi, vodarji, inšpektorji), itd., itd.
    – in tiste, ki jih ob začetku svojega nastopa zaposli na novo izvoljena in postavljena vlada in so razni strankarski člani, ki so željni dobre službe in so v začetku začasno zaposleni, pred iztekom mandata pa se že najdejo razni stalno sistematizirani delokrogi.

    Vsakokratno zmanjšanje zaposlenih v javni upravi, ki ga napove vsaka vlada, se na koncu izkaže za povečanje. Pravzaprav se zmanjša število delavcev, ki zanajo kaj narediti in ki tudi delajo (odhodi drugam, upokojevanje), na novo pa je kup novih z nekimi nedifiniranimi nalogami.

  2. kekez Says:

    In potem so povprečne plače primerljivo šolanih ljudi v javnem sektorju višje od povprečnih v gospodarstvu…

  3. dronyx Says:

    @kekez: Ne vem v kakšnem gospodarstvu ti delaš, ampak moji sošolci iz fakultete se moji plači samo smejejo. Razlika je z leti čedalje višja, gre pa od 1:2 navzgor. Zadnjih nekaj let se pa sploh več ne družim z njimi, ker me je sram in imam manjvrednostni kompleks.

  4. kekez Says:

    @dronyx: Ok, ne vem, kakšno je tvoje delovno mesto. Dostikrat se hvališ, da te imajo za “mojstera” za vse. Verjetno je plača v skladu s tem? “Univerzalci” so slabše plačani kot specialci, bi lahko zaključil tudi iz tega prispevka.

    Zdaj pa vzemimo druge proračunske porabnike, ki imajo tudi visoko izobrazbo. Npr. zdravnike, sodnike… Nekoč sem gledal anketo po TV, ko so spraševali mladino, kam se mislijo poklicno usmeriti. Spomnim se enega odgovora, ki je dejal “v medicino, ker imam potem zagotovljeno visoko plačo”.

    Osebno se nad plačo sicer ne pritožujem. Pritožujem se kvečjemu nad tem, da zanjo delam v povprečju od 8-18 ure + marsikatero soboto in nedeljo. Praktično pepojmljivo za izobražen državni kader (vključno z medicinci, pri katerih ima očitno večina ga še popoldne čas biksati v privat ordinaciji).

  5. dronyx Says:

    Kekez, ni da bi govoril, samo lahko ti pa povem, da ima danes povprečen računalničar v zasebni firmi, z reciva deset let delovnih izkušenj, danes višjo plačo, kot kdorkoli v državni upravi, ki ni na politični poziciji kakšnega funkcionarja. Plača nad 1500 € neto je v državni upravi skoraj misija nemogoče, pa lahko se plaziš po kolenih ali vsak dan čistiš čevlje šefu. Pojdi pogledati kakšen plačilni razred je potreben za 1500 € neto, te bo vrglo na rit!

    Ti lahko v državni upravi na leto narediš nekaj, kar je na trgu vredno zaradi mene 200.000 €, ampak Virantov plačni sistem je jasen in ne pozna milosti. Plačilni razred krat vrednost točke in to je vse. Nobene uspešnosti, nobene božičnine, nobene plačane nadure…

    Z drugimi besedami kekez, jaz bi imel primerljivo plačo s kolegi iz gospodarstva šele, če bi postal državni sekretar! 😉

  6. chef Says:

    Ja, pa nobene pretirane nervoze “a bo znesl al ne bo znesl”.

  7. dronyx Says:

    chef, jaz sem kot absolvent delal v neki mali zasebni firmi, ki se je ukvarjala z radijskimi komunikacijami (NMT telefoni, radio stanice…). V tej firmi me je direktor vsak dan vsaj enkrat vprašal, kako se počutim, če sem zadovoljen, da delam pri njih…Takrat sem si rekel, ne, to ni zame. V javni upravi te teh neumnosti nihče ne sprašuje, niti ga to ne briga! To je vredno več, kot ves denar tega sveta.

    Poznam pa tudi eno malo firmo s parimi zaposlenimi, ki jim tudi dostikrat ne znese za plače, samo pol gre pa šef na banko lepo po premostitveni kredit, pa je problem rešen za nekaj časa.

  8. ervinator Says:

    Problem javne uprave v Sloveniji ni, da je v njej preveč zaposlenih, ampak je problem, da je premalo učinkovita.

  9. dronyx Says:

    @ervinator, tule pa se po moje motiš. Če ti obsega dela in nalog ne povečaš, se pa poveča bistveno učinkovitost, ti ljudje hodijo nekje viška. Je pa res, da to ni nujno. Recimo v zdravstvu bi lahko ista ekipa ljudi opravila več operacij (poveča se obseg dela), kar pomeni krajše čakalne dobe.

    Neka uradnica na upravni enoti lahko sicer izdaja pasoše še enkrat hitreje na časovno enoto, samo potem bo pa več časa gledala v zrak, če ni dovolj strank.

  10. kekez Says:

    “Poznam pa tudi eno malo firmo s parimi zaposlenimi, ki jim tudi dostikrat ne znese za plače, samo pol gre pa šef na banko lepo po premostitveni kredit, pa je problem rešen za nekaj časa.”

    ?
    Ali kdo dela drugače? To je pri nas stalna praksa.
    Drugače pač ne gre, če imaš naročnike, ki plačajo v 90 ali celo 120 dneh.

    V decembru smo imeli že toliko premostitvenih kreditov za plače, da so bila celo s tem plačila plač praktično nemogoča, saj banke niso dale več.
    Po drugi strani pa nam je bila samo ena večja slovenska firma (ki ji niti slučajno ne grozi stečaj) dolžna v znesku 4 kratnika plač za vse zaposlene skupaj.

    Drugače pa moj laični občutek pravi sledeče.
    Če si računalnikar, strojnik, elektrotehnik (tj. nepriviligiran strokovnjak, torej nepravnik, nezdravnik, neekonomist…) z visoko izobrazbo v državni upravi, boš verjetno dobil manj kot v gospodarstvu. Če si gimnazijski maturant in premetavaš papirje z enega konca mize na drugega, boš dobil pa več kot v gospodarstvu.

  11. kekez Says:

    Seveda bi bile krajše čakalne dobre dobrodošle še marsikje, ne samo pri zdravnikih. Npr. sodstvo, izdaja raznih odločb, dovoljenj,…

    Jaz sem pred časom dal eno pritožbo na inšpektorat. Odgovor sem dobil malo manj kot po enem letu. S tem, da niti takrat niso odločili v skladu z zakonom, ampak so me pozvali, da priložim neka dodatna čisto brezpomenska dokazila, saj so računali, da bo to z moje strani ustavilo nadaljnji postopek.
    In prav so imeli… 😦

  12. KREN Says:

    Mene boli tale debata že iz ene prejšnje debate 😉
    Jaz se z ervinatorjem strinjam. Velik del javne uprave je neučinkovit. Pa tu ne gre samo za delo samo oz. produktivnost. Gre v veliki meri tudi za porabo proračuna. Na žalost je velikokrat usmerjen in deljen po načelu “moramo varčevat, pa naj stane kolikor hoče”.
    Glede produktivnosti dragi dronyx, to kar si napisal je nesprejemljivo. Ti ljudje ne bodo hodili viška, če se poveča produktivnost, ti ljudje so ŽE višek. Problem je samo v tem, da je sedaj delo porazdeljeno tako, da zapolni tistih 8 ur.
    Delam v gospodarstvu in konkretno v “moji” pisarni sem imel dve leti nazaj 7 sodelavcev. Od lastnika smo dobili zahtevo zmanjšanja, delovne naloge so se z novim sistemom dela povečale, output ostaja isti. Nič manj ni opravljenega, kljub manj zaposlenim in dodatnim nalogam. Je pa trajala detajlna analiza vsakega procesa v pisarni kar nekaj časa. Tega manjka v javni upravi, preveč je megle.
    Je pa res, da z njo država drži socialni mir.

  13. dronyx Says:

    Kekez, ne bo čisto držalo. S srednjo šolo v državni upravi si na 600 – 700 € neto, kar je v gospodarstvu zelo slaba plača, sploh pa v Ljubljani. To je skoraj minimalac!

    Najbolj v državni upravi prosperirajo razni pravniki, politologi, sociologi, teologi in podobni družboslovci, ki se pravi čas prislinijo zmagoviti politični opciji, da napredujejo do nebes v 50 plačilni razred, tega jim pa živ bog ne more več vzeti, tudi če naslednja leta samo še gledajo v zrak. Na tehnične poklice pa gledajo kot na hišnike, v bistvu skoraj zaničevalno (čeprav na drugi strani, ko se čuti politika dolžna reklamirati tehnične fakultete, pa povsem obrne ploščo!). 😉

  14. ervinator Says:

    “tule pa se po moje motiš. (bla bla – nekaj neumnega …) Je pa res, da to ni nujno.”

    No, odloči se! 🙂

  15. pijanec Says:

    Pritožujem se kvečjemu nad tem, da zanjo delam v povprečju od 8-18 ure + marsikatero soboto in nedeljo.

    In kdaj naj potem takšen starš najde čas za svoje otroke?

  16. dronyx Says:

    S tem zapisom v zvezi moram poudariti še eno malenkost, ki sem jo tudi že kdaj mimogrede omenil.

    Ko je leta 2004 oblast prevzel Janša in tako imenovana “desnica”, so se v državni upravi dejansko zgodili tektonski premiki. Marsikdo se je takrat čutil odrinjenega na stranski tir in mnogi so dejansko tudi bili. Nihče jim ni to povedal direktno v obraz, se je pa čutilo v zraku. Zakaj je bilo temu tako, vedo tisti, ki so obljubljali, da bodo vladali drugače in ki so zame predstavljali eno večjih razočaranj sploh. Večina zaposlenih vendarle ni politikov in jim je dejansko vseeno, kakšne barve je zmagovita opcija na volitvah.

    Tako poznam kar nekaj primerov dobrih delavcev, ki so suvereno obvladovali svoja področja in počeli vse živo, kar marsikdaj ni vedel niti njihov šef, ker ga to ni zanimalo. Ko so potem ti ljudje dvignili roke v smislu “pa mi v povejte, kako naj delam”, ali pa preprosto odšli drugam, so namesto enega potem zaposlili tri, pa še trije niso zmogli njegovega dela, ker pač izkušen tudi v javni upravi ne pridobiš čez noč.

    Zato se bojim, da bo naslednja “reforma” javnega sektorja spet odnesla še nekaj dobrih delavcev in si niti teoretično ne predstavljam, kako bo lahko potem manj ljudi naredilo enako ali več. To je zame čista znanstvena fantastika. Za dobre in sposobne delavce je gospodarstvo kljub recesiji še vedno zelo konkurenčen delodajalec, ki mu po plači in ugodnostih javni sektor sploh ne more konkurirati. S politiko se pa takim ljudem običajno niti ne da ukvarjati.

    Ideja s semaforjem se mi zdi super. Ampak jaz bi za začetek montiral samo rdečo luč. Bodo nižji stroški, če slučajno nikdar ne bo treba prižgati rumene ali celo zelene.

    I see the future and is not bright!

  17. kekez Says:

    Ko se tiče ažurnosti…
    To moram objaviti zdaj, saj je sodelavec ravnokar skoraj umrl od smeha.

    Potem je razložil, da je pravkar dobil nazaj obvestilo, da je bil njegov e-mail poslan nekam na javno upravo prebran. Fora je v tem, da je on ta mail poslal 1. 4. 2008 !!! 🙂 🙂 🙂

    Še njegov komentar.
    V javni upravi še ni krize, zato ker zaradi zaostankov še ni prišla do njih. 🙂

  18. dronyx Says:

    @kekez: Mislim da to ne pomeni nujno, da je prejemnik šele danes prvič odprl ta mail. Kakor sem jaz opazil, dobim včasih povratnico od koga tudi večkrat in recimo če nekdo moj mail ponovno odpre čez eno leto, lahko spet dobim povratnico. Izgleda pa malo smešno, ja.

  19. ervinator Says:

    V javni upravi še ni krize, zato ker zaradi zaostankov še ni prišla do nje.

    Tole je za v okvir! 😉

  20. Afnogunc Says:

    Odraz priljubljenosti družboslovja si greste lahko te dni ogledat na fakultičiče. Priljubljene pa so zato ker ta izobrazba prinaša službičiče, ki pomenijo varnost (do penzjona), sorazmerno dobro plačo, ne da bi bilo potrebno kaj preveč pameti (še več je nezaželena) in zagnanosti, skrite privilegije (med njimi plačilo dodatnega pokojninskega zavarovanja), ugled, pridobitev vez in poznanstev. V prenekaterih službicah, pa računajo zaposleni, ki delajo s strankami, na kakšna “darilca” za uspešno reševanje primerov ……

    Ko boste videli na družboslovnih fakultetah le kakšnih 20% zainteresiranih kandidatov, boste lahko rekli, da so plače in ostalo, kar dela delovno mesto zanimivo, med javnim in gospodarskim delom uravnovešeno.

  21. dronyx Says:

    @Afnogunc: To kar si napisal drži. Mladi danes niso neumni in ob stanju “gospodarstva” pri nas meni danes niti teoretično ne bi prišlo na misel, da bi študiral elektrotehniko! Niti teoretično! Ti poklici so prvenstveno namenjeni delu v gospodarstvu, če perspektivnih delovnih mest tam ni, pač ti študiji nimajo smisla. Družboslovje se pa vedno že nekako urine v javno upravo. Pri 150.000 zaposlenih pa res ni težko sproti odpirati vsako leto še kakšnih 500 – 1000 delovnih mest, kjer je povsem dovolj, če znaš pisati in brati. 😉

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: